L. M.

Prvo junijsko nedeljo so krajani šmarješke občine in še mnogi drugi Dolenjci popoldne nekaj časa ostali brez električne energije. Izpad so zakrivili bobri iz bližnje Radulje, ki so podrli drevo ob brežini, to pa je padlo na električne žice, a jih k sreči ni pretrgalo.

Dežurni delavci novomeškega Elektra so zadevo v nekaj urah rešili, a občani Šmarjeških Toplic se pridušajo, da so se bobri v njihovem koncu v zadnjih letih preveč namnožili in jim povzročajo vse več škode in nevšečnosti. Zlasti tistim, ki imajo zemljišča ob Radulji.

Med njimi je kmet Franc Rangus iz Radovlje, na čigar travnik je padlo podrto drevo in ga bo moral pred drugo košnjo sam na lastne stroške tudi odstraniti. Ob našem obisku pokaže, da se kaj kmalu lahko zgodi še kaj podobnega, saj so bobri ob potoku ob njegovem travniku načeli že nov topol pa še kar nekaj obglodanih in načetih dreves (topolovci, jelše, vrbe) je najti ob bregu.

Rangus pravi, da odgovorni Radulje ne čistijo dobro, zato poplavlja, travniki so umazani in polni nesnage in dračja. Opozori pa tudi na rove, ki jih bobri kopljejo pod travnikom. »Vse je že votlo, in kadar tu delam s traktorjem in stroji, prav čutim, da se pogreza. Tako si sploh ne upam več iti do roba parcele.« Pokaže tudi na steze bobrov, ki so vidne po travniku, in na jarke, po katerih prihajajo iz vode in nazaj vanjo. 

Obisk inšpekcije

Rangus je pred nekaj leti že imel opravka z okoljsko inšpekcijo, ko je čistil brežino ob svojem travniku. »Pospravljal sem dračje in vejevje, ki mi delata senco in ovirata delo, pridelek je tu slabši. Rad imam urejene parcele. Drevje sem kuril, ko sta prišla inšpektorja. Očitno so bile prijave. Povedala sta mi, da ne smem prav ničesar čistiti okrog potoka. Na koncu sicer nisem bil kaznovan, a ob vseh teh postopkih sem se počutil kot kriminalec. Tako ne gre, kmetje imamo zaradi bobrov škodo,« pove Franc, ki ima veliko parcel ob Radulji. Meni, da bobri niso več upravičeni do zaščite.

Težave zaradi bobrov imajo že nekaj časa tudi krajani Šmarjeških Toplic, kjer so bobri na potoku večkrat ustvarili jez, in prav nedavno so ga delavci Vodnega gospodarstva Novo mesto na pobudo Zavoda za varstvo narave tudi odstranili.

L. M.

Med 100 in 200

Na zavodu povedo, da vedo in razumejo, da je bober, ki je zaščiten, zaradi svojih aktivnosti med ljudmi včasih težje sprejemljiv, zlasti kadar je ogrožena njihova varnost ali kadar nastane škoda. A bobri so tudi koristni, in kot pravi vodja novomeške enote zavoda, Damjan Vrček, njihova populacija v zadnjih letih v porečju Krke ni bistveno zrastla.

»So se pa bobri iz svojega optimalnega habitata ob reki in večjih pritokih premaknili v manjše, zanje manj ugodne pritoke. Ker si zna bober sam izboljšati svoje okolje, tam gradi jezove, ki nato poplavljajo okoliške površine, ljudi pa lahko preseneti tudi količina obglodanega in podrtega drevja. Predvsem rad ima vrbe. Morda je tudi zato med ljudmi občutek, da je populacija kar ‘eksplodirala’ in ušla nadzoru, zlasti v severovzhodni in južni Sloveniji,« pravi Vrček. V Sloveniji jih je med 750 in 1.600, v porečju reke Krke pa med sto in dvesto.

Potrebno upravljanje

Bobre je lažje opaziti pozimi in spomladi, ko intenzivneje glodajo in podirajo drevje. Sicer so bobre po izumrtju v 19. stoletju ponovno naselili na Hrvaškem leta 1996, konec leta 1998 pa se je prva družina s Hrvaškega razširila tudi v Slovenijo. Zdaj bobra najdemo na celotnem območju rek Slovenije, tudi v Krki s pritoki in Krakovskim gozdom, ob reki Sotli, Kolpi itd.

Trenutno populacija bobra še vedno narašča in bober se prostorsko širi. A kot pravi Vrček, »kljub temu še potrebuje naše varstvo, saj populacija še ni tako velika, da bi bili lahko tudi dolgoročno brez skrbi, ker se slabša stanje njegovega habitata – predvsem zaradi sečnje obvodne drevnine in grmovja ob vodotokih ter košnje prav do roba vodotoka«. Zavod RS za varstvo narave opozarja, da je bobre treba začeti aktivno upravljati. Pred šestimi leti so že pripravili strokovne podlage za upravljanje bobra in jih poslali na zdajšnje ministrstvo za naravne vire in prostor.

Tudi koristen

»Treba je takoj in učinkovito ukrepati ob pojavu škod, torej urediti učinkovit odškodninski sistem. Teče revizija strokovnih podlag, ki jo bomo v teh dneh ponovno poslali na ministrstvo za naravne vire in prostor,« pove Vrček in doda, da se pojavljajo tudi škode na koruzi, ki jih sicer povzročijo divji prašiči, a zaradi skupne škode je nezadovoljstvo veliko.

A ne gre pozabiti, da je bober za naše okolje pomemben, saj zaradi svojih dejavnosti zmanjšuje sušnost območja, pomaga čistiti vode – onesnaževala, ki prihajajo s kmetijskih površin, in tista, ki so posledica neurejenih kanalizacijskih izpustov iz naselij. »Prav tako je odpornost okolja proti podnebnim spremembam tam, kjer živi bober, večja od območij, kjer bobra ni, in v tujini že uvajajo znanje, kako z bobrom in s posnemanjem njegovega okolja zmanjšati sušnost – predvsem v kmetijski krajini,« še pove Vrček.