##IMAGE-2209528##

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Zveze romskih skupnosti v Sloveniji - Bele krajine, Dolenjske, Črnomelj, ki jo zastopa predsednik Anton Hudorovac, presodilo, da se pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 10. člena zakona o romski skupnosti zavrne, so sporočili z ustavnega sodišča.

Ustavno sodišče je v obrazložitvi zapisalo, da pobudnica - Zveza romskih skupnosti v Sloveniji - izpodbija prvi odstavek 10. člena zakona o romski skupnosti, ki določa sestavo sveta romske skupnosti. Izpodbijana določba naj bi bila v neskladju s 14., 42. in 44. členom ustave, ker da ni možnosti in jamstva, da bi pobudnica, ki ni vključena v Zvezo Romov Slovenije, imela svojega predstavnika med štirinajstimi predstavniki zvez Romov v svetu romske skupnosti.

Z izpodbijano ureditvijo naj ne bi bilo zagotovljeno ustrezno zastopanje reprezentativnih romskih organizacij. Ker naj bi izpodbijana ureditev izključevala tiste romske organizacije, ki niso vključene v zvezo Romov, naj bi bila diskriminacijska. Zveza romskih skupnosti v Sloveniji meni, da bi morala biti organizacija sveta urejena tako, da bi bilo ustrezno zagotovljeno zastopanje vseh segmentov romske skupnosti, podobno kot pri italijanski in madžarski manjšini. Svoje mnenje o zatrjevani neustavnosti izpodbijane določbe je namreč poslala varuhinja človekovih pravic.

Varuhinja v mnenju navaja, da ga podaja na zaprosilo pobudnice, na podlagi zakona o varuhu človekovih pravic, ki določa, da lahko varuh vsakemu organu posreduje svoje mnenje z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v zadevi, ki jo obravnava, ne glede na vrsto ali stopnjo postopka, ki je v teku pred temi organi, je navedlo ustavno sodišče.

Ustavno sodišče je v obrazložitvi poudarilo, da postopek pred ustavnim sodiščem ureja zakon o ustavnem sodišču, ki posebej določa tudi položaj varuha človekovih pravic v postopku pred tem sodiščem.

"Zato lahko varuh človekovih pravic, če meni, da predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, nedopustno posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine, z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti oziroma zakonitosti," navaja ustavno sodišče in dodaja, da zakon ne predvideva posredovanja mnenja varuha v postopkih pred ustavnim sodiščem.

Glede na navedeno se je ustavno sodišče z mnenjem varuhinje seznanilo, ni pa ga štelo za del vloge pobudnice.

Po ustavi so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost, ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Po tej ustavni določbi torej zakonodajalec na podlagi osebne okoliščine ne sme diskriminirati posameznika pri izvrševanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Ker imeti svojega predstavnika v svetu ni človekova pravica ali temeljna svoboščina, niti članstva v zvezi društev (Zvezi Romov Slovenije) ni mogoče šteti za "katerokoli drugo osebno okoliščino", na podlagi katere ustava v prvem odstavku 14. člena prepoveduje razlikovanje, je očitek pobudnice o diskriminaciji po oceni ustavnega sodišča očitno neutemeljen.

Ustavno sodišče navaja, da se pripadniki romske skupnosti po zakonu združujejo v romska društva, najvišja oblika romske organiziranosti v Sloveniji pa je Zveza Romov Slovenije, v katero je po podatkih urada vlade za narodnosti trenutno vključenih petindvajset romskih društev.

Po navedbah ustavnega sodišča so bila ob sprejemanju zakona o romski skupnosti v zvezo romov vključena tudi tri društva, ki so kasneje izstopila in so sedaj združena v Zvezi romskih skupnosti. Po oceni ustavnega sodišča je odločitev zakonodajalca, da dve tretjini članov sveta, ki predstavlja interese romske skupnosti v razmerju do državnih organov, predlaga zveza romov kot trenutno reprezentativno telo romske skupnosti, razumen ukrep za dosego zasledovanega cilja - ustrezne ureditve oziroma izboljšanja položaja romske skupnosti v Sloveniji.

"Pomislek Zveze romskih skupnosti glede reprezentativnosti zveze romov vsaj zaenkrat ustavnopravno ni upošteven. V zvezi romov je vključena večina romskih društev. Če se bo izkazalo, da sedanja zakonska ureditev ni več primerna, bo imela zveza možnost, da predlaga njeno spremembo. V presojo tega, ali bo zaradi tega zakonska določba postala tudi protiustavna, se ustavnemu sodišču še ni treba spuščati," so še zapisali na ustavnem sodišču.