spletna stran Nek

##IMAGE-3524589##

Hrvaška in Slovenija sta se dogovorili o skladiščenju visokoradioaktivnega porabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne v Krškem (Nek), je v pogovoru za reški Novi list povedal vodja hrvaškega zavoda za radiološko in jedrsko varnost Saša Medaković, je poročala STA. Odpadki bodo v Krškem ostali do konca obratovanja elektrarne leta 2043.

Kot je povedal Medaković, bodo po tem letu skupaj s slovenskimi kolegi iskali lokacijo na Hrvaškem ali v Sloveniji ali pa kakšno izmed mednarodnih odlagališč za skladiščenje visokoradioaktivni odpadkov.

Hrvaška ima sicer še pet let časa, da v skladu z mednarodno pogodbo poskrbi za polovico nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov iz Neka, ki jih od začetka obratovanja elektrarne skladiščijo v začasnem skladišču ob nuklearki.

Hrvaška po Medakovićevih besedah pretresa lokacijo na Trgovski gori ob meji z BiH kot prvo možnost za začasno skladiščenje nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. Obenem pa so v Zagrebu odprti tudi za kakšno izmed drugih rešitev, če bo bolj ugodna, je dodal.

Hrvaška zaenkrat po njegovih pojasnilih ni sprejela ponudbe Slovenije, da bi hrvaško polovico nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov skladiščili v novem slovenskem odlagališču v Vrbini pri Krškem. Njegovo poskusno obratovanje je predvideno med letoma 2020 in 2021, leta 2022 pa naj bi se začelo redno obratovanje.

Dogovor je po Medakovićevih navedbah možen, če bodo izpolnjeni štirje pogoji, o katerih se pogovarjajo s slovensko stranjo.

Slovenija sicer še ni prepričala hrvaških partnerjev, da je odlagališče v Vrbini popolnoma varno. Hrvaška pa tudi zahteva, da naj bo v Vrbini odlagališče za vse radioaktivne odpadke s Hrvaške in iz Slovenije.

Hrvaška bi za svoje odlagališče porabila približno 200 milijonov evrov v naslednjih 50 letih, zato si želi, da bi bili stroški skupnega projekta s Slovenijo nižji. Kot četrti kriterij za dogovor pa je Medaković izpostavil enakopravno udeležbo slovenskih in hrvaških strokovnjakov in podjetnikov.

Kot je izpostavil, je za Hrvaško nesprejemljiv tudi finančni pritisk v obliki šest milijonov evrov letnega nadomestila, ki ga iz skupnega sklada nakazujejo lokalni skupnosti ob nuklearki.

Slovenija in Hrvaška sta po polovični lastnici Neka. Obe državi v skladu z meddržavno pogodbo zbirata sredstva za financiranje razgradnje krške nuklearke ter financiranje odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz nje.