M. L.-S.

M. L.-S.

V Rokodelskem centru v Ribnici so v četrtek zvečer predstavili knjigo kočevskega avtorja Mihaela Petroviča ml. V Kočevje pa že ne: 75 znamenitih kočevskih in s Kočevsko povezanih osebnosti. Knjigo, ki jo je premierno predstavili konec januarja letos v Pokrajinskem muzeju Kočevje, je ribniškemu občinstvu predstavil v pogovoru z direktorico kočevskega muzeja Vesno Jerbič Perko.

V knjigi je zbranih 75 zgodb kočevskih in s kočevsko povezanih osebnosti, ki jih je Petrovič pripravljal v zadnjih treh letih za oddajo Iz zaprašene skrinje na kočevskem lokalnem radiu Univox. Med njimi je zgodovinsko gledano najstarejši avtor prve avtobiografije v sodobnem smislu v nemščini, leta 1396 rojen kronist mesta Ausburg v Nemčiji, Burkhard Zink, ki se je šolal v Ribnici, živel pa pri stricu, prvemu znanemu župniku v Kočevski Reki, najbližji današnjemu času pa je leta 2012 umrli arheolog Mitja Brodar, ki je raziskoval Želenjske jame in je kočevsko Cigansko jamo določil kot najpomembnejšo postojanko slovenskega gravetiena.

Petrovič se je že v srednješolskih letih začel ukvarjati s proučevanjem kočevske zgodovine. Pri tem je bil večkrat presenečen, kdo vse je bil tako ali drugače povezan s Kočevsko. Zato je pred osmimi leti začel raziskovati tudi osebnosti, ki so povezane s Kočevsko v najširšem smislu, kar pomeni vključno tudi z obkolpskim delom. Poleg tistih, ki jih je objavil v knjigi, je odkril še okoli 150 ljudi, ki so na Kočevskem živeli, s Kočevske izvirali, o njej pisali, jo raziskoval, ali pa jih je življenje kako drugače povezalo s Kočevsko. Pri tem, kot je povedal, z izrazom znamenite osebnosti niso mišljeni samo ljudje, ki so ostali široko prepoznavni do današnjih dni, temveč se med njimi skrivajo tudi posamezniki, ki jih je medtem že začela prekrivati tančica pozabe, so pa pomembno zaznamovali svojo dobo. Tako v svoji knjigi piše tudi o ljudeh, ki so bolj znani v tujini, pri nas pa malo manj ali celo že skoraj pozabljeni, kar nekaj pa jih je tudi takšnih, kot meni Petrovič, ki so bili zaradi specifičnosti zgodovine nemškega jezikovnega otoka sredi slovenskega ozemlja, kar je bila Kočevska kar nekaj stoletij, zato, ker so bili kočevski Nemci v povojni socialistični Jugoslaviji iz. Sloveniji po krivici prezrti.