3. vseslovensko srečanje bralk in bralcev: Knjige spodbujajo k razmišljanju
Tretje vseslovensko srečanje bralk in bralcev je včeraj na Senovo privabilo več kot 150 ljubiteljev knjig z vseh koncev Slovenije.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Senovo je bilo včeraj v znamenju knjige, natančneje branja. Bralni krožek Društva upokojencev (DU) Senovo je pod pokroviteljstvom Zveze društev upokojencev Slovenije pripravil 3. vseslovensko srečanje bralk in bralcev, bralnih skupin ter klubov z vseh koncev Slovenije.
Mlade opremiti z ljubeznijo do branja
Na prvem srečanju leta 2023 se je zbralo okoli sto bralk in bralcev, letos pa že preko 150, kar kaže, da se je srečanje med ljudmi, ki jim knjige bogatijo življenje in širijo obzorja, nedvomno »prijelo«, pravi mentorica bralnega krožka pri DU Senovo Boža Ojsteršek. »Naš mali kraj Senovo je tako že tretje leto zapored pomembno kulturno središče Slovenije, na kar smo izjemno ponosni.«
Že od vsega začetka se trudijo, da je srečanje medgeneracijsko. Tako se ga je tudi letos udeležilo preko 50 učencev iz Osnovne šole Senovo. »To se mi zdi sila pomembno, kajti če mlade opremimo z ljubeznijo do branja, nam bo vsem lažje. In to je tudi namen našega srečanja.«
»Življenje je lepše in bogatejše, če beremo,« je nagovorila učence.
Okoli 500 bralnih skupin
Koliko različnih bralnih skupin, ki se družijo zaradi branja in ob branju, deluje v Sloveniji, niti ni natančno znano, pravi Boža Ojsteršek. »Tudi nas je že večkrat zanimalo, kako smo organizirani bralci v naši državi. Otipljivih odgovorov nimamo. Znali bi zgolj podati površno oceno, ker vemo le to, da delujejo taki krožki zlasti pod okriljem knjižnic in v Ljudskih univerzah. Ker imamo v Sloveniji 212 občin in vsaka ima vsaj eno knjižnico, bi lahko rekli, da je skupin zagotovo vsaj toliko,« razmišlja.
Če pa prištejemo še tiste skupine bralcev, ki se zbirajo v Ljudskih univerzah ali kot samostojni zavodi, denimo Vodnikova domačija v Ljubljani, pa lahko po njenem mnenju z gotovostjo ocenimo, da je bralnih skupin okrog 500.
»Seveda pa smo čisto prezrli bralna gibanja po šolah. Mi delujemo znotraj Društva upokojencev Senovo. Tudi takih upokojenskih skupin je nekaj, vsaj za dve vem, da sta se ustanovili po obisku našega srečanja, kar nas izredno veseli. Res bi bili veseli, če bi nekako nastal register vseh, ki nas združujeta knjiga in branje,« dodaja.
Deset let bralnega krožka na Senovem
Člani bralnega krožka na Senovem se v tamkajšnji knjižnici sestajajo že deseto leto. Začelo jih je šest, zdaj jih je dvajset. »Knjige prebiramo po nekakšnem konceptu, ki ga sproti dopolnjujemo. Okvir nam predstavlja projekt Posavci beremo skupaj. Ko delo preberemo, ga ne obnavljamo, saj bi koga prikrajšali za bralni užitek. Povemo zgolj kot priporočilo ali oznako, da je to na primer zgodovinski roman, ki opisuje obdobje ... in tako se vedno nekdo najde, ki ga zanima.
Zdenka Zalokar Divjak nas vedno opozori na knjige, po katerih je posnet dober film. V teh primerih vedno vsi preberemo knjigo in si nato ogledamo film, šele nato debatiramo. Tak mali projekt lahko traja kar več ponedeljkov, tudi pet ali šest. Naša zadnja taka debata je bila naslonjena na knjigo V imenu otroka in film Sodnica. Toplo priporočam!« je povedala Boža Ojsteršek.
In kaj sama najraje bere? »Sem kot tak otrok, ki se vedno navduši,« pove. »Danes zapiram zadnje strani romana Sveža voda za rože Valérie Perrin. Res odlično delo. Pred tem sem brala lahkotnih Sedem pisem iz Pariza. Včeraj pa sem dobila od cenjene Lade Zei Nebesni dih - Naravoslovno zgodovino vetra in ta bo zdaj na vrsti, ker za Dohtarja in povodnega moža sem še v čakalni vrsti.«
Pater Gržan: Najraje berem knjige, ki dajo misliti
Tokratno srečanje je obogatil osrednji gost, duhovnik, pisatelj, publicist in vsestranski mislec dr. Karel Gržan, ki je s svojo hudomušno, a hkrati čutečo pripovedjo z naslovom Za mavrično sožitje, nagovoril navdušeno občinstvo.
»Vsi si želimo, da bi nam bilo v skupnostih lepo, toda zadeve niso čisto enostavne. In tako, kot je potrebno poznati pristop, da pripraviš nekaj okusnega za jed, je potrebno poznati tudi določene sestavine, ki izboljšajo okus našega medsebojnega sobivanja. Seveda, ena od sestavin je tudi branje, ob tem pa še marsikaj,« je v svojem slogu povedal pater Gržan.
Napisal je več kot 40 knjig. Kaj pa najraje bere? »Uh, berem zelo raznolike stvari,« pravi. »Za sprostitev najraje zgodovino, imam pa zelo rad knjige, ki mi dajo misliti. Berem zelo različne avtorje, kajti pomembno mi je, da mi osvetljujejo življenje z raznih vidikov, da potem lažje sam razmišljam naprej.«
Prav ta pomen knjig je izpostavil tudi v pogovoru, ki ga je vodila lanska gostja srečanja, psihologinja in psihoterapevtka dr. Zdenka Zalokar Divjak.
Namreč, za razliko od telefonov in televizije, ki nam ponujata hitre, instant rešitve, knjiga spodbudi k razmišljanju in pusti vtis, sta poudarila sogovornika.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
