Šimen Zupančič

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Bile so samo hišice, zložene kot lego kocke, v vseh odtenkih zemlje, ki so krasile slikovito Sano. Prestolnico dežele, ki je svoj razcvet doživela pred davnimi stoletji. Po ulicah se je vlekel vonj, ovit v topel veter, ki je prihajal iz puščave – skrivnosten in dišeč po miri. Mistične ženske z namišljenimi nasmehi, ponosni bojevniki.

Zlata doba Jemna je trajala od 8. stoletja pred našim štetjem do 6. stoletja našega štetja, ko je bil nesporno gospodarsko in kulturno središče Arabskega polotoka. Od takrat se zdi, da je šlo vse samo še navzdol. Kot bi se nad »Srečno Arabijo« zgrnila temna senca. Ja, srečna, bogata, plodna Arabija – tako so nekoč grški in rimski geografi označevali južni del Arabskega polotoka. Rimska elita je bila obsedena z razkošjem, Jemen pa je imel ključ do njega. Mit o neizmernem bogastvu Srečne Arabije je bil tako močan, da je prvi rimski cesar Avgust leta 24 pred našim štetjem tja poslal rimsko legijo, da bi si podredila to pravljično deželo. A rimski vojski je spodletelo. Tako kot 2500 let pozneje tudi savdski.

Jemen si je skozi tisočletja prislužil sloves »grobnice imperijev«, saj sta surovi jemenski teren in nepopustljivi odpor domačinov zlomila tako starodavne rimske legije kot tudi tehnološko vrhunsko opremljeno sodobno savdsko vojsko. Kljub vsemu denarju in bogastvu današnjega časa savdski vojski ni uspelo zaustaviti Hutijevcev, upornikov, ki so si v zadnjih tednih podredili dobršen del jemenskega ozemlja ob Rdečem morju in prevzeli nadzor nad Bab al Mandabom. Vrata solza – tako ime zveni v slovenskem prevodu; kako romantično. Toliko solz so pretočila dekleta, ko so zaman čakala na svoje mornarje. Nesrečna ožina je pogoltnila toliko ladij. Močni vetrovi, nepredvidljivi morski tokovi in čeri so bili usodni za posadke, ki so plule skozi danes strateško pomembno ožino. Prevažale so nafto tistega časa, bi lahko rekli. To je bilo žlahtno, sveto kadilo – frankinčen. Ni bilo le dišava; ta posušena smola žlahtnega drevesa je bila dobesedno vredna več kot zlato. V Rimu in Egiptu je bila nepogrešljiva pri verskih obredih in v medicini. V Adenskem zalivu so jo naložili na ladje in jo skozi ožino prepeljali v Rdeče morje. Jemenski trgovci so v svojih pristaniščih prekladali tovor z indijskih ladij, ki so izkoriščale monsunske vetrove, nato pa ga skozi Bab al Mandab pošiljali naprej proti Sredozemlju. Indijski črni poper, ingver in cimet iz Šrilanke. Kitajsko svilo, fini indijski bombaž, drage kamne, diamante in bisere iz Indijskega oceana. Kdor je nadzoroval ožino in jemensko obalo, je nadzoroval pritok luksuznega blaga v Rimski imperij. Zato je bila ta ožina strateško enako pomembna in nevarna, kot je danes zaradi prevoza nafte in kontejnerskih ladij. Skozi to ozko grlo je vsako leto, pred vojno, steklo približno milijardo in pol ton tovora, kar je še pred dobrim letom predstavljalo od 10 do 12 odstotkov celotne svetovne pomorske trgovine in ključen delež svetovnega tranzita nafte. Če so Rimljani nekoč nestrpno čakali na edinstven vonj svetega kadila, danes v Evropi bolj ali manj jezni potrošniki čakajo pred bencinskimi črpalkami. Jezijo se zaradi cen nafte, ki že dobrega pol leta ne teče več neovirano proti Evropi. Vojna tam doli je kar naenkrat draginja pred našim pragom ali pa že sredi kuhinje.

Svet je bil povezan nekoč in je povezan tudi danes. Naš sosed je sosed nekoga drugega, ta pa ima spet svojega soseda – vse do tistih nekoč srečnih, danes žalostnih krajev. Moj Jemen je bil eksotičen. Možje s turbani na glavah in tradicionalnimi jemenskimi noži za pasom so bili videti malce nevarni, a so se ob prvem nasmehu omehčali. Izza pasu so potegnili svojo džambijo, ki danes ni več orožje, temveč statusni simbol. Najdragocenejši del džambije je ročaj. Najprestižnejši so izdelani iz roga afriške nosoroginje, ogrožene živalske vrste. Kako ironično.

Danes je ogroženih na tisoče, celo stotisoče ljudi, ki bežijo proti Afriškemu rogu. V Somalijo, deželo, ki nikoli ni bila zares srečna. Po treh desetletjih brezvladja in uničujočih vojn še danes velja za eno najnevarnejših držav na svetu. In ja, tja bežijo, v lesenih čolnih čez divje morje, veslajo begunci. Tako nesrečna je danes nekoč Srečna Arabija.