arhiv DL, A. K.

##IMAGE-3515347##

"Kdor želi komentirati gospodarsko razvitost Bele krajine, se mora najprej tja odpraviti, saj mu že po dolgi poti tja, po tako slabi cestni povezavi postane jasno, da je že to prva ovira za kakršna koli vlaganja," je o prvi razvojni prepreki v Beli krajini na včerajšnjem sestanku občinskih odborov SLS iz Bele krajine, Dolenjske, Posavja in kočevsko-ribniškega območja v Semiču rekel predsednik stranke Radovan Žerjav. Prav zaradi takih regij, ki jih pesti razvojni zaostanek, bo SLS vztrajala pri regionalizaciji Slovenije.

Kot sporočajo iz SLS, vlada že nekaj časa obljublja novo zakonodajo o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, vendar se vse skupaj po njihovem prepričanju premika prepočasi. Januarja je poslanska skupina SLS vložila amandma in naknadno tudi spremembo amandmaja, s katerim je predlagala, da se v šestih mesecev od uveljavitve zakona o razvojni podpori pomurski regiji dodatno pripravi interventni zakon o razvojni podpori Beli krajini ter občinam Kočevje, Kostel in Osilnica v obdobju 2010 - 2015 ter nov zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Kot smo poročali, je vlada interventni zakon za to območje zavrnila in Belokranjce povabila, da sodelujejo pri pripravi sistemskega zakona, ki naj bi odpravil razvojne razlike v regijah.

"Čeprav je glavnina avtocestnega križa zaključena, pa je nekatere regije nekoliko obšel. Prav gotovo ni pravično do prebivalcev teh regij, ki so prav tako davkoplačevalci, da so ostali tako odrezani od večjih središč in osrednje Slovenije, zato morata razvojna programa 3. razvojne osi, ki bo povezoval Belo krajino, in 3a razvojne osi, ki bi povezal kočevsko območje, ostati prednostna naloga v vladnih načrtih, saj brez tega ne moremo govoriti o skladnem regionalnem razvoju," je prepričan Žerjav.

Podpredsednik SLS in župan občine Krško Franc Bogovič pa je ob robu sestanka v Semiču poudaril pomen posavske regije za prihodnjo elektrooskrbo Slovenije. Izrazil je zadovoljstvo, da se počasi vsi začenjamo zavedati, da se je bistveno premalo pozornosti posvečalo energetiki v 80. in 90. letih, to pa sedaj počasi že začenjamo čutiti.

"Ob tem opozarjam predvsem na projekt gradnje HE na Spodnji Savi, ki prinaša v slovensko energetiko pomemben vir obnovljive energije, hkrati pa tudi zagotavlja protipoplavno zaščito naselij. V kriznih časih je nemoten potek gradnje HE na Savi zelo pomemben za gospodarsko aktivnost v Posavju in vsej Sloveniji,« je na srečanju še dodal Bogovič.