Arhiv Dolenjskega lista

M. L.

M. L.

M. L.

Brežiški občinski svet je večino včerajšnje seje namenil oskrbi s pitno vodo v krajevni skupnosti Bizeljsko. Sprejel je sklep, po katerem v tej krajevni skupnosti pitno vodo zagotavljajo preko javnega podjetja Komunala Brežice. Z drugim sklepom, ki ga je župan predlagal na seji, so določili, da bo občina krajanom na Bizeljskem omogočila v naslednjih šestih mesecih brezplačno menjavo vodomerov.

To so svetniki sklenili po večurni razpravi, v kateri so sodelovale občinska, bizeljska in zunanja stran.

Po ugotovitvah občine je vodovod na Bizeljskem občinski, bil je javen in je javen, kot je pojasnjevala občinska uprava. Po zakonodaji mora za tolikšen vodovod, kot je na Bizeljskem, skrbeti upravljalec, ki je strokovno usposobljen za tako delo. Občina je zato vodovod predala v upravljanje že omenjeni Komunali, potem ko ga je vrsto let upravljala krajevna skupnost Bizeljsko. Pri predaji se je zapletlo, ker so na Bizeljskem ustanovili vodovodno zadrugo, ki naj bi v prihodnje v celoti skrbela za vodovod.

Boštjan Brezovnik z mariborskega Inštituta za lokalno samoupravo in javna naročila je dejal, da bi zadruga bila možen lastnik, a le v primeru, če bi bila lastnik celotne vodovodne opreme. »V brežiškem primeru je prenos upravljanja na javno podjetje Komunala najboljša rešitev,« je rekel Brezovnik. Po njegovem je to najbolj gospodarno in hkrati pomeni tudi največje jamstvo za zagotavljanje zdrave pitne vode. Brezovnik je pohvalil občinsko upravo občine Brežice, da je v zvezi z vodovodom Bizeljsko pravilno ugotovila in opisala razmere.

Župan Ivan Molan je ob tem poudaril, da gre za to, da je vodovod Bizeljsko javno dobro, last občine Brežice, upravlja pa ga Komunala Brežice.

Predstavnik Komunale Darko Ferlan je na seji med drugim rekel, da je Komunala po prevzemu ugotovila, da je vodovod Bizeljsko v slabem stanju. Zaradi oporečnosti vode, ki so jo pokazale analize, je uvedla ukrep prekuhavanja vode, vodo je začela tudi klorirati. Ko je Komunala začela vstopati v vodovodne objekte na Bizeljskem, je namestila svoje ključavnice. Te ključavnice je nekdo zamenjal, da je tako Komunali onemogočil dostopanje. Na prizorišče je prihajala tudi policija. »Na trenutke so razmere glede vodovoda na Bizeljskem na robu diverzije,« je rekel Ferlan, ki je izrazil skrb o tem, kdo vse vstopa v vodohran. Ob takih vstopih so možna onesnaženja vode in tako bi bili prebivalci lahko ogroženi.

Komunala je odjemalcem vode na Bizeljskem poslala račune. Od 1.112 takih občanov jih je 982 račun plačalo, ostali tega še niso storili.

Milko Veršec z Bizeljskega je rekel, da v Sloveniji deluje 40 vodovodnih zadrug in da so jo na tej podlagi ustanovili tudi na Bizeljskem. Kot je poudaril, so vodovod na Bizeljskem gradili vodovodni odbori in ti so vodovod predali v upravljanje krajevni skupnosti. Sedanje ukrepe občine v zvezi z upravljanjem vodovoda je označil za krajo. Kot je rekel, je ključno lastništvo vodovoda, in po njegovih besedah občina s sedanjim ravnanjem zanika lastniški delež Bizeljskega, »Ne oporekamo lastništva občine in države, ampak vi ne oporekajte deleža Bizeljskega,« je rekel.

Menil je, da bi morali pri vodovodih občanom vrniti vlaganja na podoben način, kot je to potekalo pri javnem telefonskem omrežju.

Zaradi preteklih vlaganj prebivalcev Bizeljskega v vodovodno omrežje so po navedbah Veršca krajani na zboru pred časom sprejeli sklep, po katerem naj vodovod preide v upravljanje vodovodne zadruge Bizeljsko, kar hkrati pomeni jasno sporočila Bizeljskega, da to območje vodovoda ne da v upravljanje Komunali Brežice.

Igor Zorčič (SMC) je dejal, da ga zanima lastništvo vodovoda. Kot je rekel, je voda javna dobrina, o tem ni dvoma. »Ampak vprašanje je, ali je vodovod Bizeljsko javni vodovod, torej, ali je lastništvo občine kje zapisano. Naša svetniška skupina ne podpira načina, kako se je šlo na Bizeljsko z ognjem in mečem. Kajti pokazalo se je, da problem ni tako enostaven,« je rekel Zorčič in dodal, da svetniška skupina predlaga, naj dosedanja vlaganja Bizeljskega priznajo kot olajšavo pri računu za vodo.

Franc Kelher (SDS), do nedavnega predsednik krajevne skupnosti Bizeljsko, je poudaril, da je bil vodovod Bizeljsko, ko ga je prevzela krajevna skupnost, v slabem stanju, oskrba z vodo je bila nezanesljiva. Sčasoma so ga prenovili. Skrbeli so za nemoteno delovanje. Kot je rekel, so doslej, tudi ko je vodovod upravljala krajevna skupnost, vodo klorirali, da ta ni bila oporečna.

Peter Dirnbek (IDS) je vztrajal pri svojem predlogu, da mora župan dati besedo tudi pravnemu zastopniku vodovodne zadruge Bizeljsko. Župan mu v tem ni ustregel.

Andrej Vizjak (SDS) je vprašal, ali je znano, ali ima zdaj ključavnice na vodovodnih objektih na Bizeljskem Komunala ali jih imajo »diverzanti«. "Če je nekdo vdrl v vodohran, je to lahko igranje z zdravjem tistih, ki dobivajo vodo iz vodovoda Bizeljsko. Ali imamo podatek policije?" Vizjak je tudi vprašal, potem ko je v imenu Bizeljskega govoril Milko Veršec, katera oseba zastopa vodovodno zadrugo Bizeljsko. Kot je rekel, je po dostopnih uradnih podatkih zastopnik zadruge Rok Kržan. In dalje, koliko je članov zadruge in kolikšen je njen kapital, češ da se navedbe, ki so jih na seji slišali z bizeljske strani, razlikujejo od podatkov AJPES. Vizjak je rekel, da če prav razume, bi osem ljudi, ki je v zadrugi, hotelo biti lastnik vodovoda Bizeljsko.

Herman Premelč (SMC) je rekel, da ga kot Bizeljanca moti način prevzema vodohrana Bizeljsko. Način je bil po njegovem že v začetku razumljen kot sovražen prevzem. Rekel je, da bi v duhu pomiritve Komunala lahko ločila račun za vodo in smetarino.

Tone Zorko (DeSUS) je v razpravi napovedal podporo predlaganemu sklepu, po katerem vodovod Bizeljsko upravlja Komunala Brežice. Jure Pezdirc (lista Sonce) je rekel, da če odškodnino zahteva Bizeljsko, da jo bodo tudi v drugih krajevnih skupnostih v občini Brežice, saj so vodovode v preteklosti gradili bolj ali manj na podoben način.

V razpravi, v katero se je vključilo še več svetnikov, so Marijan Žibert (ROK), Katja Čanžar (SDS) in Martin Preskar (DeSUS) na podlagi krajevnih in drugih znanih izkušenj glede možnosti oskrbe prebivalcev z neoporečno vodo zelo jasno predlagali Bizeljskemu, naj vodovod prepusti v upravljanje Komunali, pri čemer so menili, da se bo kraj tako tudi rešil velike skrbi.