B. B., arhiv DL

##IMAGE-3531720##

Julijske analize vode v vodarni na Vinkovem Vrhu so pokazale, da nameščena čistilna naprava deluje dobro in da je voda iz tega vodnega vira zdaj primerna za uporabo. V žužemberško vodovodno omrežje bo predvidoma pritekla še letos oz. takoj, ko bo Komunala Novo mesto uradno prevzela novozgrajeni sistem.

»Dopolnjujemo še določene pomanjkljivosti v dokumentaciji, ki smo jo predali Komunali Novo mesto, in ko bodo vse odpravljene, bomo opravili prevezavo,« pravi Aleš Zaviršek iz grosupeljskega podjetja Komunalne gradnje, ki je izvajalec tega dela suhokranjskega vodovoda.

Kot pravi koordinator projekta Suhokranjski vodovod Rafko Križman, bodo letos v uporabo predali približno polovico novozgrajenega vodovodnega omrežja, manjkajoči odseki in objekti pa bodo končani najpozneje do maja prihodnje leto, tako da bo »suhokranjec« v celoti aktiven do septembra 2019.

Samo v žužemberški občini so v sklopu projekta zgradili okoli 50 kilometrov novih primarnih in sekundarnih vodov, vodni vir Vinkov Vrh pa bo napajal skoraj celotno občino. Izjema bodo naselja na južnem robu občine (Hinje, Prevole, Pleš), ki bodo oskrbovana iz zajetja v kočevski občini, sicer pa bodo prek vodohrana Drenje nad Sotesko, ki je trenutno še v gradnji, z Vinkovega Vrha lahko napajali tudi naselja v občini Dolenjske Toplice, pravi Križman.

Črpališče Vinkov Vrh, ki je stalo okoli 175.000 evrov, ima največjo kapaciteto 10 litrov na sekundo, zgradili pa so ga med letoma 2014 in 2016. Ker so analize pokazale, da so v načrpani vodi prisotne nekatere za zdravje škodljive bakterije, je Občina Žužemberk naknadno naročila še gradnjo 100.000 evrov vredne čistilne naprave, ki je obratovanje začela pred približno dvema mesecema. »Ta strošek bomo skrbnikom projekta na ministrstvu prijavili kot nepredvidena dela in računamo, da bomo denar dobili povrnjen, saj gre za temeljno zadevo v projektu Suhokranjski vodovod,« pravi Križman.

Projekt, v katerega je sicer vključenih pet občin, poleg Žužemberka še Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Kočevje in Dobrepolje, je vreden okoli 36 milijonov evrov in je v 85 odst. sofinaciran s sredstvi EU, desetino prispeva država, preostalih 5 odst. pa občine.

Članek je bil objavljen v 36. številki Dolenjskega lista z dne, 6. september 2018.