P. P., arhiv DL

##IMAGE-3400949##

V Sloveniji se poraba električne energije povečuje za približno dva odstotka letno. Glede na to, da ena hidroelektrarna proizvede približno odstotek potrebne elektrike, navedeno pomeni, da bi vsako leto potrebovali dve novi hidroelektrarni, je v pogovoru za Krizno ogledalo STA povedal direktor Hidroelektrarn na spodnji Savi (HESS) Bogdan Barbič.

Direktor družbe ste od njene ustanovitve leta 2008, pred tem pa je projekt izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi tekel v okviru Holdinga slovenskih elektrarn. Kdaj se je začela gradnja verige hidroelektrarn na spodnji Savi, kdaj naj bi bila končana po prvotnih in kdaj po sedanjih načrtih?

Gradnjo verige smo z izgradnjo hidroelektrarne Boštanj začeli leta 2002, koncesijska pogodba pa je prvotno predvidevala, da naj bi vsake tri leta začeli graditi eno od skupaj petih hidroelektrarn. Vsaka od teh naj bi bila zgrajena v treh letih in pol, celotna veriga pa naj bi bila končana do konca leta 2018. Potem je prišlo obdobje, ko je vlada odločila, da se njena izgradnja skrajša do leta 2015, z zadnjim zakonom o pogojih koncesije na spodnji Savi pa je bilo leto 2017 določeno za novi rok. Do takrat naj bi bila kot zadnji člen verige zgrajena še hidroelektrarna Mokrice.

S katerimi elektrarnami že upravljate in kolikšna je vrednost premoženja, s katerim upravlja družba?

Trenutno upravljamo z redno delujočima hidroelektrarnama Boštanj in Blanca ter hidroelektrarno Krško, ki deluje še poskusno. V krški hidroelektrarni, katere vrednost je glede energetskega dela ocenjena na 100 milijonov evrov, smo konec pomladi začeli z njenim testiranjem in je v principu že zgrajena. Sicer energije še ne proizvaja s polno zmogljivostjo, dejansko pa z njo že upravljamo. Doslej je bilo v verigo vloženo približno 250 milijonov evrov, kar je tudi okvirna vrednost našega kapitala. Nekaj smo za dokumentacijo, raziskave in razvoj vložili tudi že v projekta hidroelektrarn Brežice in Mokrice. Okvirna vrednost energetskega dela hidroelektrarn, s katerimi bomo upravljali tudi po njihovi izgradnji, je ocenjena na 450 do 470 milijonov evrov. Zaenkrat vse kaže, da bomo lahko v teh okvirih tudi ostali, seveda pa bo končni znesek odvisen od izgradnje in končnih cen.

Kolikšen delež bodo hidroelektrarne Boštanj, Blanca, Krško, Brežice in Mokrice prispevale k skupni slovenski proizvodnji električne energije in kolikšen delež bodo predstavljale glede obnovljivih virov?

Vsaka hidroelektrarna proizvede približno odstotek sedanje slovenske proizvodnje, naših pet hidroelektrarn pa jo bo povečalo za približno šest odstotkov. Bolj pomemben je podatek, da bo delež spodnjesavske verige glede obnovljivih energetskih virov na državni ravni dosegal 22 odstotkov oz. dobro petino. Na omenjenem področju gre tako za bistven napredek.

Pri projektu izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi je doslej prišlo do več zamud. Do katerih večjih in koga krivite zanje?

Projekt je zelo kompleksen, hkrati pa se moramo zavedati, da gre za največji projekt izgradnje obnovljivih virov v Sloveniji in enega največjih tozadevnih projektov v Evropi. Zamude smo pričakovali in vračunali, seveda pa si jih nihče ne želi. Projekt je tudi večnamenski, vanj pa so poleg investitorja energetskega dela vključeni drugi investitorji. Vse od segmenta voda, protipoplavne zaščite, cest in železnice, v okviru državnih prostorskih načrtov pa občine izvajajo tudi svoje projekte. Koordinacija vsega naštetega ni enostavna in ker so projekti medsebojno prepleteni, zakasnitev enega vpliva na drugega. Hkrati lahko za energetski del zatrdim, da je družba HESS doslej glede tega vse hidroelektrarne končala v roku ali celo pred tem. Seveda pa brez zgrajenega akumulacijskega bazena ali določene infrastrukture, na katero ta vpliva, hidroelektrarna ne more delovati. To so bili tudi glavni razlogi, da je prišlo do nekaterih zamud.

Najprej se je za mesec ali dva zapletlo na Blanci, kjer so hkrati gradili sevniško čistilno napravo in tamkajšnje kanalizacijsko omrežje, pri hidroelektrarni Krško pa je prišlo do podobne zgodbe z akumulacijo. Izgradnja tamkajšnjega akumulacijskega bazena kasni, čeprav smo pravočasno opozarjali, da je treba s to pohiteti in jo začeti pravočasno. Žal na takratnem ministrstvu za okolje in prostor naših opozoril niso vzeli dovolj resno, zaradi tega pa se omenjeni projekt sedaj prepozno končuje. Pri energetskem delu krške hidroelektrarne smo imeli prvi agregat že marca pripravljen za obratovanje, do njene prve vključitve v omrežje pa je nato prišlo šele julija. Zaradi znižane gladine vode v akumulacijskem bazenu tudi še nismo mogli izpeljati vseh testiranj, pravzaprav pa še vedno čakamo, da bo zgrajen do konca. Zamuda bo večmesečna, vedeti pa moramo, da vsak mesec zamude pomeni približno pol milijona evrov manj prihodka. Iskati krivca za nazaj ni produktivno, zato tudi vedno samo apeliramo, da je treba infrastrukturne projekte začeti pravočasno in se držati terminskega načrta.

Za kdaj torej napovedujete redno omrežno vključitev hidroelektrarne Krško?

Omenjena hidroelektrarna ima - enako kot druge savske hidroelektrarne - tri agregate. Prvega smo - kljub temu, da zaradi prej navedenih težav pri njem nismo uspeli izvesti vseh testiranj - uspešno sinhronizirali z omrežjem, drugi pa bo za suhi in mokri test ter sinhronizacijo pripravljen te dni. Tretji agregat bo nato pripravljen približno v poldrugem mesecu po sinhronizaciji drugega. Pogoj za nadaljevanje našega dela je dokončanje akumulacijskega bazena do tako imenovane zgornje kote. Agregate moramo namreč preizkusiti pri različnih pretokih, po vseh testiranjih pa mora vsak dva meseca neprekinjeno delovati. V navedenem obdobju pogodbenega testnega obratovanja se navadno pokažejo njihove morebitne pomanjkljivosti, hkrati pa jih odpravimo. Končni rok je zato in tudi zaradi vremenskih razmer in z njimi povezanim pretokom težko napovedati. Kljub temu okvirno računamo, da bomo imeli v začetku prihodnjega leta vse tri agregate v celoti preizkušene. Naša želja je tudi, da bi imeli januarja tehnični pregled elektrarne, kar z energetskega stališča ne bi smel biti problem.

Vlada je konec junija sprejela državni prostorski načrt za območje hidroelektrarne Brežice. Za kolikšno naložbo bo šlo in kaj vse bo v glavnem obsegala?

Tega, da se je postopek, ki se je vlekel šest let, končno zaključil, smo bili zelo veseli. Hidroelektrarna Brežice je v spodnjesavski verigi največja, njena največja moč bo približno 54 megavatov, medtem ko Krško in Blanca zmoreta 39 megavatov ter Boštanj 33 megavatov. S tega stališča bi radi z gradnjo brežiške hidroelektrarne čim prej začeli, takoj po potrditvi omenjenega prostorskega načrta pa smo začeli z ustreznimi postopki. Naročili smo presojo vplivov na okolje in dokumentacijo, v septembru nameravamo zaprositi za okoljevarstveno dovoljenje, hkrati pa že poteka več projektnih razpisov. Projektiranje naj bi bilo zaključeno v začetku februarja, takrat pričakujemo tudi okoljevarstveno soglasje, ki je pogoj za gradbeno dovoljenje. Začetek izgradnje načrtujemo aprila ali maja prihodnje leto, dotlej pa bomo izvedli še razpise za izvajalce in ključno opremo. Rok za dokončanje hidroelektrarne Brežice je november 2016, s tem, da bo naložba vredna približno 124 milijonov evrov.

S hidroelektrarno Brežice naj bi odpravili tudi tamkajšnjo poplavno ogroženost?

Gre predvsem za mestno območje Krškega. Pri velikih poplavah leta 2010 se je namreč pokazalo, da so hidroelektrarne izjemno učinkovite tudi kot protipoplavna zaščita. Denimo, Sevnica, ki je bila ob večjih poplavah pred tem redno poplavljena, je ostala suha, medtem, ko je Sava Krško zalila. Po izgradnji hidroelektrarne Brežic, kaj takega ne bo več mogoče, že pri gradnji krške hidroelektrarne pa vzdolž mesta obsežno poglabljamo savsko strugo, s čimer se bo povečala protipoplavna zaščita zgornjega dela Krškega. Posebnost brežiške hidroelektrarne je tudi v tem, da bo kmetijsko območje vzdolž nje zaščiteno pred 20-letnimi vodami, medtem ko so za 50- ali 100-letne vode predvidene posebne zapornice, s katerimi bomo nadzorovano poplavljali dosedanje razlivno območje. Vzrok za omenjeno je pogoj, da je treba proti Hrvaški ohraniti enak vodni režim, kot je sedaj.