L. M.

##IMAGE-3714638##

Še vedno nejasna prihodnost šentjernejskega sejma – Obisk slab, a za zdaj se stroški pokrivajo – Tržnica drugje? – Kmalu dražje odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter grobnina – Obnova mrliške vežice v Šentjerneju

»Šentjernejski sejem je v umiranju. Vsakokrat tam vidim manj stojnic in manj obiskovalcev. Ko se peljem skozi Mokronog, pa na sejemski dan nimam kam stopiti! Kje je vzrok za to? So opravljene kake analize, so znane smernice, da bi pri nas sejem zaživel, ali je boljše, da se občinski svet odloči, da ga ne bo več? Stroški z njim so verjetno veliki,« je na zadnji občinski seji problematiko zamirajočega šentjernejskega sejma spet poudaril svetnik Franc Hudoklin.

Prav vsi domačini se strinjajo, da šentjernejski sejem, ki ima res dolgoletno tradicijo in je nekoč bil živinski in odlično obiskan, že dolgo životari in da zanj še niso našli prave rešitve. A neka odločitev bo potrebna čim prej.

Kot v imenu upravljavca sejma, javnega podjetja Ekološka družba Šentjernej (EDŠ), pove njegov direktor Gašper Bregar, kritike držijo, a za zdaj finančni podatki kažejo, da izgube s sejmom ni, ravno tako ne dobička, stroški se torej pokrivajo. »Mokronog je res posebnost, tam na sejmu prodajajo enake izdelke kot pri nas, le da je večji poudarek na lokalni in pestrejši gostinski ponudbi, ki privabi,« je dejal Bregar.

BIL JE POSKUS

Nujno potrebna so vlaganja v infrastrukturo in oblikovanje novega koncepta. »Kot upravljavci sejma sami ne moremo spremeniti koncepta in vlagati v infrastrukturo. Leta 2019 smo z Občino Šentjernej in lokalnimi pridelovalci hrane poskušali na razpisu Strategije lokalnega razvoja LAS Dolenjska in Bela krajina pridobiti nepovratna sredstva za obnovo infrastrukture na sejmu, a smo bili žal neuspešni. Žal je takrat odločitev, da gremo v izpeljavo projekta, padla prepozno, ostali so nam zgolj trije meseci za pripravo projekta in pridobitev gradbenega dovoljenja. Takrat je bila predvidena celovita obnova, v kateri je bila načrtovana gradnja novega objekta, kjer bi bili tudi tržnica, gostinski del, sanitarije, stojnični del za prodajo itd. Ocenjena je bila na slabih 400.000 evrov, upravičeni bi bili do 80 odstotkov nepovratnih sredstev. Od takrat se na razpise nismo več prijavljali, čeprav so ti objavljeni vsako leto, a treba je zagotoviti delež sredstev v občinskem proračunu,« pove Bregar.

60 odstotkov vseh prihodkov EDŠ pridobi iz proračuna občine, 40 pa na trgu.

TRŽNICA V CENTRU?

So pa vse jasnejše težnje, da bi bil sejem v prihodnosti drugje. Pripravljajo se idejne zasnove za spremembo prostorskega načrta sejemskega prostora, v katerega naj bi bil med drugim vključen tudi gasilsko-reševalni center.

Kot je dejal župan Jože Simončič, je do dokončne odločitve treba sejem vzdrževati, morda kako oplemenititi in pretehtati, kateri termini in katere vsebine so pravi. »Nekateri sejmi so tudi zdaj dobro obiskani, treba pa bo strateško odločiti, kaj s sejmom, v kakšni obliki in na kateri lokaciji. To bo naloga občinskega sveta, ki bo o tem odločal še letos,« je napovedal župan. Primernejša se mu sicer zdi ureditev kmečke tržnice v Šentjerneju, ki bi delovala enkrat ali dvakrat na teden in bi bila dobro oskrbovana. Na njej bi ljudje dobili domače pridelke in izdelke iz lokalnega okolja. »Mislim, da to Šentjernej potrebuje. Kramo, kot so škornji in metle, lahko dobimo marsikje drugje,« pravi Simončič. Tržnica sodi po njegovem mnenju v ožje središče občine. »Zaživela pa bo lahko šele takrat, ko bomo tovorni promet in večji del prometa spravili ven. Zato v zadnjem letu pospešeno projektiramo šentjernejsko obvoznico, na katero sicer čakamo že 25 let,« je še dodal. Upa tudi na boljšo gostinsko oskrbo v občinskem središču.

OBET PODRAŽITEV

Župan delo javnega podjetja EDŠ sicer ocenjuje kot dobro, saj povečuje obseg del v vzdrževanju in drugih gospodarskih javnih službah v občini, ki jih opravlja: pri čiščenju in odvajanju odpadnih voda, vzdrževanju javne razsvetljave in pri oskrbi in vzdrževanju pokopališč.

»Želimo si dobro in kakovostno oskrbo po znosni ceni in naše javno komunalno podjetje nam to trenutno zagotavlja. Upam, da bo tako tudi naprej,« pravi Simončič in omeni, da bo dvig cen, ki neizogibno sledi, še vedno znosen.

Direktor Gašper Bregar je ob predstavitvi načrta za leto 2023 namreč povedal, da se bodo cene njihovih storitev zaradi inflacije, dviga cen energentov in splošne draginje morale zvišati. Vse cenike so primorani popraviti, da bodo lahko pokrili vse vhodne stroške energentov, materiala, zunanjih storitev in tudi stroške dela, saj se je minimalna plača v primerjavi z letom 2020 povišala za 28 odstotkov. Trenutno je v podjetju 20 zaposlenih.

Za občane bo ključna podražitev odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda. Kolikšna bo, težko reče. »Toda kot napovedujejo tudi druge komunale, naj bi se stroški v gospodinjstvu štirih oseb s porabo vode do 15 kubičnih metrov na mesec na mesečni položnici povečali za od 4,5 do 5 evrov. Elaborat bo obravnavan na eni od prihodnjih sej, je pa podražitev odvisna tudi od občinskih svetnikov – kolikšen delež bo subvencioniran iz proračuna, da gospodinjstva ne bodo tako obremenjena in ne bodo tako čutila draginje,« pove Bregar. Pri tem kot glavni vzrok za podražitev navede elektriko. »V preteklosti je bil delež elektrike pri celotnih stroških v dejavnosti devet odstotkov, zdaj pa je skorajda 20 odstotkov.«

GROBNINE ŠE IZ 2007

Višje pa bodo tudi cene grobnin, ki so v šentjernejski občini še iz leta 2007. Zato so smešno nizke, vse sosednje občine imajo po dvainpolkrat višje, pove Bregar. »Morda so tudi tako nizke cene vzrok, da se ni kaj veliko spremenilo oz. vlagalo v obnovo objektov na pokopališčih. V prihodnje je treba zagotoviti ta denar – ne more se vse financirati iz proračuna. Za vzdrževanje objektov morajo posredno skrbeti uporabniki, če želimo imeti dostojna in lepo urejena pokopališča,« pravi Bregar in napove obnovo mrliške vežice v Šentjerneju še letos.

V EDŠ se bodo letos lotili tudi obnove in posodabljanja avtoparka za vzdrževanje in gradnjo cest, »saj želimo ostati v koraku s časom, zmanjševati stroške vzdrževanja vozil in opreme,« pove Bregar.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista.