##IMAGE-2222166##

V občinah Krško in Brežice vzporedno potekata postopek izbora lokacije in načrtovanja odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) v Sloveniji ter postopek priprave državnega prostorskega načrta. Postopek umeščanja odlagališča NSRAO je v občini Krško v časovni prednosti, so za STA povedali v ARAO.

Kot so navedli v Agenciji za radioaktivne odpadke (ARAO), predvidevajo, da bo občina Krško predlog državnega prostorskega načrta za odlagališče NSRAO obravnavala v prihodnjih mesecih. Ker lokacija še ni potrjena, o začetku gradnje odlagališča NSRAO ne morejo govoriti.

"Če bo občina podala pritrdilno mnenje in s tem potrdila lokacijo, bo še mogoče ujeti roke, podane z zakonom o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti," so poudarili v ARAO in pojasnili, da zakon navaja, da bi lokacija morala biti potrjena do leta 2008, odlagališče pa začeti obratovati do leta 2013.

Lokacija Vrbina v občini Krško je ocenjena kot primerna za izvedbo podzemne in površinske variante odlagališča NSRAO. Na osnovi študije variant se je varianta podzemnega odlagališča z odlagalnimi enotami v obliki silosov izkazala kot najprimernejša.

Februarja so pripravili javno razgrnitev dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta in okoljskega poročila, na katera je javnost podala pripombe in predloge. Do teh je ministrstvo za okolje in prostor zavzelo stališča in jih bo v kratkem javno objavilo. Na osnovi tega bo pripravljen predlog državnega prostorskega načrta. K temu predlogu mora občina Krško kot nosilka urejanja prostora podati mnenje.

Potem ko je občina Brežice februarja lani tudi formalno predlagala potencialno lokacijo Vrbina, Gornji Lenart - pred tem je umaknila lokacijo Globoko -, je ARAO julija 2007 izdelal novelirano predprimerjalno študijo, s katero je bila lokacija predlagana za nadaljnje raziskave, kar je vlada potrdila konec lanskega avgusta.

Začetne terenske raziskave na omenjeni lokaciji v občini Brežice so začeli izvajati novembra lani in se nadaljujejo letos. Hkrati z raziskavami je bil pripravljen osnutek državnega prostorskega načrta za omenjeno lokacijo, na osnovi katerega so nosilci urejanja prostora podali svoje smernice. Te so pokazale, da je šibka točka te lokacije lega na poplavnem in razlivnem območju reke Save. ARAO proučuje, ali bi bilo to možno rešiti s tehničnimi rešitvami ali s premikom objekta na rob potencialne lokacije.

ARAO načrtuje odlagališče za "slovenski" del radioaktivnih odpadkov, to je 9400 kubičnih metrov. Zasnova omogoča širitev odlagalnih zmogljivosti za odložitev vseh NSRAO, nastalih v Sloveniji, torej tudi "hrvaški" del, ki izhaja iz Nuklearne elektrarne Krško, kar je skupaj 18.200 kubičnih metrov radioaktivnih odpadkov.

Za lokacijo Vrbina v Krškem se je različica podzemnega odlagališča z odlagalnimi enotami v obliki silosov izkazala kot najprimernejša. Silos je zasnovan kot armirano betonska konstrukcija valjaste oblike z notranjim premerom 25,6 metra in globine 33 metrov. Odlagalni del je v melju, dno silosa pa na 55 metrov globine. Za slovenski del odpadkov sta potrebna dva silosa.

ARAO je leta 2006 v občinah Brežice, Krško in Sevnica - tri izbrane potencialne lokacije z največjo verjetnostjo uspeha - vzpostavila lokalno partnerstvo. Občina Sevnica je že marca 2006 izstopila iz postopka, sodelovanje pa se je nadaljevalo v občinah Brežice in Krško.

Organiziranost lokalnega partnerstva v občinah Brežice in Krško se medsebojno nekoliko razlikuje. Obema je skupno, da obravnavata za občane pomembne teme, povezane z odlagališčem, organizirata širšo razpravo v občini, predstavitve, okrogle mize in druge oblike sodelovanja na predlog javnosti ter naročata neodvisne študije in pripravo dodatne dokumentacije. Predstavniki lokalnega partnerstva sodelujejo v javnih obravnavah in zavzemajo stališča do predlogov v postopku priprave državnega prostorskega načrta.

Obe lokalni partnerstvi sta naročili nekaj strokovnih študij pri neodvisnih institucijah po lastnem izboru. Prav tako sta organizirali nekaj strokovnih ekskurzij v tujino, kjer so si predstavniki partnerstev ogledali podobna odlagališča NSRAO in izmenjali izkušnje s predstavniki tamkajšnjih lokalnih skupnost in včasih tudi s predstavniki nevladnih organizacij, nasprotnic jedrske tehnologije.

Tako so predstavniki lokalnega partnerstva Krško novembra lani v okviru postopka izbora lokacije za odlagališče NSRAO obiskali Madžarsko, kjer so si ogledali gradnjo odlagališča NSRAO v Bataapati. Odlagališče so odprli v začetku oktobra, v njem pa bodo odloženi vsi NSRAO, ki bodo nastali z obratovanjem in razgradnjo jedrske elektrarne Paks.

Gradnja odlagališča NSRAO v Bataapati se je začela leta 2005, potem ko se je za odlagališče izrekla velika večina občanov. Zaradi umestitve jedrskega objekta lokalne skupnosti v okolici prejemajo nadomestilo, ki je po navedbah ARAO nižje kot v Sloveniji.

Predstavniki obeh lokalnih partnerstev so vključeni tudi v evropski projekt Cowam in Practice, katerega cilj je okrepiti sodelovanje javnosti v postopku umeščanja odlagališča NSRAO. Do lanske jeseni, ko je bil zaključen, pa so sodelovali tudi v okviru podobnega mednarodnega projekta CARL.