L. Markelj, arhiv DL

Čebelarska zveza Slovenije si že dalj časa Prizadeva, da bi našo krajino zasadili z medovitimi rastlinami. Včeraj je tako predsednik zveze Boštjan Noč pozval čebelarke in čebelarje, naj se priključijo akciji Zvezi tabornikov Slovenije. Predlaga, da bi ob članarini 2015 pobrali 1 evro in ga namensko uporabili za nakup medovitih dreves za obnovo gozdov.

Da bi po žledolomu prispevali k hitrejši obnovi slovenskih gozdov, sta namreč Zveza tabornikov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije pripravila projekt »Obnovimo slovenske gozdove«. V prvem delu akcije bodo preko sms sporočil na 1919 s ključno besedo GOZD poskušali zbrati čim več sredstev za nakup sadik. Z enim poslanim SMS spročilom lahko vsak v taborniški fond prispeva 1 evro za nakup ene sadike. V jesenskem delu akcije pa se bodo taborniki skupaj z drugimi prostovoljci odpravili v gozdove in posadili pridobljene sadike pod nadzorom Zavoda za gozdove Slovenije.

Člani Čebelarske zveze Slovenije bi s sodelovanjem v akciji lahko prispevali skoraj 9000 sadik medovitih dreves, ugotavlja Noč.

L. Markelj, arhiv DL

V ponedeljek na Sevnem sejejo ajdo

Svetovalna služba Čebelarske zveze pa v sodelovanju s kmetijsko šolo Grm v Novem mestu vodi tudi projekt »Od setve do žetve – kar sejemo, to žanjemo«. Prav ta ponedeljek, 7. julija, ob 11. uri bodo v njegovem okviru na šoli zasejali polje z medovito ajdo. Kot so sporočili iz Centra Biotehnike in turizma Grm bo »ponosni sejalec medovite ajde predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Mitja Bervar«.

Ob tem dogodku bodo javnosti predstavili pomen ajde za kmete, čebelarje in za končne potrošnike.

Regijska čebelarska zveza »Petra Pavla Glavarja« je skupaj s partnerji Grm Novo mesto, KZ Krka Novo mesto, VŠ Grm Novo mesto in agencijo Interflash Trebnje vzpostavila Dolenjsko čebelarsko središče Petra Pavla Glavarja kot jedro čebelarskega razvoja na Dolenjskem. Tu naj bi promovirali čebelarstvo kot gospodarsko panogo, spodbujali trženje čebeljih produktov in razvijali čebelarski turizem v regiji. na vse bolj poznanem bogastvu dolenjske čebelarske dediščine. Zaradi tega so si pri šoli zamislili vrt medovitih (preko 200 vrst različnih) rastlin (7.000 m2) s čebelnjakom, čmrljakom in hoteli za žuželke ter sodobno čebelarsko tehnološko opremo, prilagojeno izobraževalnim namenom.