Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Hrvaška izdala soglasje za gradnjo HE Brežice


STA
16. 12. 2013, 11.00
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

he_brezice_naslovna001.jpg
HE Brežice je peta hidroelektrarna v verigi šestih elektrarn na spodnji Savi z največjo močjo 46 MW. Zasnovana je kot elektrarna pretočno akumulacijskega tipa s tremi cevnimi agregati z instaliranim pretokom 500 m3/s, s petimi pretočnimi polji s prelivno zmogljivostjo 4.600 m3/s ter povprečno letno proizvodnjo 148 GWh. HE Brežice bo v slovenski elektroenergetski sistem prispevala približno en odstotek trenutne letne proizvodnje električne energije v Sloveniji. (Slika: HESS)

##IMAGE-2281916##

Projekt hidroelektrarne Brežice je hrvaška stran ocenila pozitivno in s tem omogočila njegovo nadaljevanje, je pred današnjo sejo posavskega Odbora za hidroelektrarne na spodnji Savi direktor družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) Bogdan Barbič povedal za STA. Po grobih ocenah naj bi brežiško hidroelektrarno začeli graditi zgodaj spomladi.

Po hrvaški odobritvi tega projekta bodo lahko nadaljevali s postopkom pridobivanja njegovega okoljevarstvenega soglasja, ki je bil do hrvaške odločitve zamrznjen. Zaradi čakanja na hrvaško mnenje pa brežiške hidroelektrarne niso začeli graditi jeseni, kot so pred tem napovedali, je pojasnil Barbič.

V HESS sedaj čakajo, da jih agencija za okolje (Arso) pozove k morebitnim dopolnitvam ali stališčem do mnenja soglasodajalcev v navedenem procesu. Takoj po tem pa bodo projekt nadaljevali, je dodal.

Začetek gradnje je popolnoma odvisen od postopkov, ki jih vodi Arso, je poudaril in pristavil, da v HESS ocenjujejo, da bodo po izdaji omenjenega okoljevarstvenega soglasja za izdajo gradbenega dovoljenja potrebovali še tri mesece. Če ga bodo dobili še letos, pa načrtujejo, da bi z gradnjo lahko začeli konec prihodnjega prvega četrtletja.

Sicer je naložba v energetski del hidroelektrarne Brežice ocenjena na približno 118 milijonov evrov. Denar zanjo bodo zagotovili iz sredstev HESS in prispevkov drugih družbenikov, za približno polovico naložbe pa bodo najeli posojilo pri Evropski investicijski banki.

Glede gradnje zadnje v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi, hidroelektrarne Mokrice, za katero je vlada avgusta sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu, je dejal, da je naložba v njen energetski del ocenjena na približno 95 milijonov evrov. Načrt njenega financiranja pa bodo dorekli ob aktualnosti projekta.

HESS bo do konca leta pripravila razpis za presojo vplivov mokriške hidroelektrarne na okolje, s tem pa bodo začeli postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja zanjo, ki bo po Barbičevi oceni nekoliko bolj zapleten, kot je bil brežiški.

Namreč, tudi pri mokriškem projektu morajo opraviti oceno njegovih čezmejnih vplivov, hkrati pa mora slovenska stran presoditi čezmejne vplive hidroelektrarne Podsused, ki jo kot prvo v verigi petih hidroelektrarn na Savi od slovenske meje naprej načrtujejo na Hrvaškem.

Pri mokriškem projektu HESS sodeluje s hrvaškim elektrogospodarstvom, obe strani pa usklajujeta svoje postopke, da bodo ti čim bolj nemoteno potekali. Postopek omenjene celovite presoje na okolje naj bi jim predvidoma vzel eno leto, prve javne razgrnitve pa bodo predvidoma pripravili konec prihodnjega leta, je napovedal.

Mokriško hidroelektrarno naj bi ob predpostavki sočasnosti slovenskega in hrvaškega projekta začeli graditi približno leto po začetku gradnje brežiške oz. konec leta 2015, verigo hidroelektrarn na spodnji Savi pa naj bi dokončno zgradili med letoma 2018 in 2019, je še menil Barbič.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.