Arhiv Lokalno.si

V Strugarjevi zidanici na Stražnjem Vrhu je črnomaljski župan Andrej Fabjan danes pripravil srečanje s predstavniki gospodarskih družb in se z njimi pogovarjal o gospodarskem razvoju. ''Mi imamo kar nekaj projektov, ki so že začeti in se letos nadaljujejo. Gre za projekt fekalne kanalizacije in čistilne naprave Dragatuš, vodovod Sinji vrh, kot tudi fekalne kanalizacije in čistilne naprave v Starem trgu ob Kolpi." Slednji projekt je vreden 940 tisoč evrov. Občina je pridobila zanj 583 tisoč evrov evropskega denarja. Enak projekt v Dragatušu je vreden milijon dvesto tisoč evrov, Evropa je prispevala 55% tega denarja, država 10% in občina sama 35%. Oba naj bi bila končana do letošnjega septembra, poskusno pa bosta začela obratovati januarja prihodnje leto, je povedal Fabjan.

Glede tretje razvojne osi je župan z zadovoljstvom poudaril, da so se glede njenega poteka v Beli krajini poenotili. "Zdaj morajo ustrezna ministrstva, ki so že razdelila traso na odseke, zagotoviti sredstva za izdelavo dokumentacije, ki naj bi jo razgrnili spomladi leta 2010." Dobra odločitev razdelitve trase je v tem, da bo lahko delalo več izvajalcev in da bodo dela hitreje potekala.

Glede obvoznice je župan najprej spomnil, da je prva etapa tega projekta zgrajena in v uporabi od lanskega junija. Zdaj je na vrsti druga etapa, vredna 5,5 milijona evrov. Zgradili bodo viadukt, dober kilometer obvoznice, krožišče in priključek Loka. Za ta dela pričakujejo okoli dva milijona evrov od države, tri od Evrope, milijon pa bo primaknila občina.

Po županovi predstavitvi projektov so se udeleženci srečanja razgovorili o razmerah, ki so v znamenju gospodarske in finančni krize. Generalni direktor Begrada Franc Panjan je poudaril, da se je treba zelo odgovorno obnašati. "V teh časih bi bilo najbolj prav, da prestrukturiramo podjetja, tako da, ko bo kriza mimo, se takoj lotimo učinkovitega dela. Moram dodati, da je Slovenija več kot 60% izvoznik in zato nismo odvisni samo od ukrepov naše vlade, ampak tudi od razmer v tujini. Mi lahko dobimo (za ponazoritev) določene vire denarja za razvoj določenega izdelka, ki pa bo povsem ničvreden, če ga ne bomo mogli prodati." Tudi glede politike je Franc Panjan izrazil obžalovanje, da je takšna, kot je. Slabi odnosi s Hrvaško, konkretno gradbenikom močno škodijo. "Naš interes je, da Hrvaška čimprej pride v Evropsko unijo. Hrvaška je večja in v njej mi vsekakor vidimo dobro poslovno priložnost."

Tako je o tej nadlogi izjavil direktor Gospodarske zbornice za Dolenjsko in Belo krajino Franci Bratkovič. "Je pa tudi resen izziv gospodarskim družbam, da poiščejo nove rešitve, je pa tudi poziv okolju, državam, občinam, da pospešijo projekte, da omogočijo začetek izvajanja projektov. Je pa kriza tudi priložnost za enotnejše delovanje, za preseganje manjših interesov, saj jo bomo skupaj lažje prebrodili." Franci Bratkovič je še dodal, da nam prav nič ne pomaga, če zdaj očitamo državi, da zamuja, ker po skoraj končanem avtocestnem križu nima pripravljene dokumentacije za tretjo razvojno os, zdaj je treba delati in upati, da se bodo že letos proti koncu leta začeli kazati znaki izboljševanja.

Predsednica območne obrtno poslovne zbornice Črnomelj Pavlina Svetlič pa je povedala, da se obrtniki in podjetniki v teh časih ne odločajo za nobene naložbe. Ne investirajo ne v zgradbe ne v opremo. Odvisni so namreč od velikih gospodarskih družb, s katerimi so tako ali drugače povezani. "Že tu je težava, ker se obrtnike in podjetnike obravnava kot nekakšen amortizer za težave velikih. Sicer ne razmišljajo o zmanjševanju delovnega časa ali odpuščanju, nasprotno še vedno je veliko povpraševanje predvsem po tehničnih poklicih. Moram tudi povedati, da so roki plačil za male podjetnike presegli vse razumne meje, saj so 90, 120 in celo 160 dni. Nimajo pa nikakršnih bonitet pri plačevanju svojih obveznosti, saj na dan izplačila plač zapadejo tudi vsi ostali prispevki, za katere veste, koliko jih je."

Na srečanju žal ni bilo predstavnikov ključnih dveh belokranjskih podjetih, Danfosa in Livarja. In če bi bila, bi se namreč strinjala s pozivom gospodarstvenikov, ki so svoje in druge občinske strukture ter predstavnike v organih oblasti pozvali, naj po najboljših močeh lobirajo v Ljubljani, pa ne za denar, temveč za projekte. Vsi so izrazili zadržani optimizem in se strinjali, da je treba krizo jemati predvsem kot priložnost za pogumne.