Drugi dan vladnega obiska v jugovzhodni regiji je državna sekretarka Tanja Strniša obiskala Kmetijsko zadrugo Metlika. Direktor zadruge Jože Cajnar ji je s strokovnimi sodelavci predstavil delo zadruge in razkazal njihovo vinsko klet. A tudi problematiko na sivem vinskem trgu, za katerega vidi rešitev pri izenačenju pogojev ponudnikov vina na trgu. Po njegovem bi država morala tudi vzpostaviti natančne evidence o pridelanih količinah vina ter v celoti spoštovati zakon o vinu.

Beseda je tekla tudi o odnosih v prehranski verigi, kjer od države pričakujejo, da bo vzpostavila takšne odnose, da kmetijske zadruge, kmeti in predelovalna industrija ne bodo prepuščeni samovolji velikih trgovcev. V prihodnje pa bi morali po mnenju Cajnarja kmetijstvu nameniti večjo pozornost, predvsem pa že od vrtca naprej ljudi vzgajati o tem, kako pomembna je doma pridelana hrana, in o kmetu kot pomembnem in spoštovanem poklicu.

Državna sekretarka, ki je obisk nadaljevala na kmetiji Štrucelj v Gribljah, je med drugim dejala, da je prepričana, da so močne kmetijske zadruge ključne pri razvoju kmetijstva.

O črnomaljskem smradu

Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je obiskala kmetijo Stariha, na kateri je prašičja farma, in bližnjo bioplinarno na Lokvah v črnomaljski občini. Razlog: problemi z neprijetnimi vonjavami. Dogovorjeno je bilo, da bo bioplinarna v kratkem sklicala srečanje, na katerega bodo povabljeni predstavniki vseh bioplinarn v Sloveniji, različni resorji in nevladne organizacije. Na njem bodo pregledali težave, s katerimi se srečujejo bioplinarne, in poskušali najti rešitve pri optimizaciji procesov in zmanjšanju neprijetnih vonjav.

Prav ob njenem obisku v mestu sicer ni bilo smrada, sicer pa je po ogledu farme in bioplinarne ministrica dejala, da ne kršita predpisov, kar pa ne pomeni, da so rezultati, do katerih je prišla inšpekcija, odlični. Skupaj z županjo Mojco Čemas Stjepanovič sta se strinjali, da zgolj eno ministrstvo ne bo moglo narediti nič pri reševanju te problematike. Skupaj bodo morala sodelovati ministrstvo za okolje in prostor, za infrastrukturo in ministrstvo za kmetijstvo.

Kakšna bo usoda kulturnega doma v Črnomlju?

Črnomelj je obiskal tudi minister za kulturo Anton Peršak. Beseda je tekla o ureditvi lastninskih razmerij s kulturnim domom Črnomelj, ki je v državni lasti. Menil je, da bi se bilo potrebno lotiti projekta, kako celovito sanirati dom. Kot je dejal Pešak, se je poučil o potrebah in željah občine Črnomelj in Zavoda za izobraževanje in kulturo, ki domuje v njem, da bi dobila dom v upravljanje, a tudi o njegovi obnovi. Županja Čemas Stjepanovičeva pa je dejala, da glede dogovorov o kulturnem domu ni zadovoljna, saj država kot lastnica vanj ni kaj prida vlagala, sedaj, ko je v slabem stanju, pa bi ga dala v najem.

Pogovarjali so se tudi o denacionalizaciji spomenika na Gričku in cerkve sv. Duha. V Črnomlju so izvedeli, da bo ministrstvo preverilo, v kateri fazi je denacionalizacija.