DPŽD Šentrupertske šmarnice, arhiv Lokalno.si

##IMAGE-3396491##

Organizacija združenih narodov je leta 1995 razglasila 15. oktober za dan kmetic. Z obeleževanjem tega dne želijo povečati vlogo žensk v podeželskem okolju. V Sloveniji v kmetijski dejavnosti dela približno 37.000 žensk, kar je devet odstotkov vseh slovenskih delovno aktivnih žensk.

Kmečka ženska je v povprečju v Sloveniji stara 51 let, delala je 39 ur na teden, večina med njimi tudi ob sobotah, nemalo pa jih je za delo poprijelo tudi ob nedeljah, kažejo podatki državnih statistikov.

Med 12 kandidatkami tudi Muhičeva

Zveza kmetic Slovenije danes v Šmarjah pri Jelšah pripravlja slovesnost, na kateri bo razglasila kmetico leta 2012. Letos bodo ta naslov podelili že desetič.

Kandidatk je 12, na predlog Društva podeželskih žena Mirna Peč pa barve regije zastopa Ana Muhič z Gorenjega Podboršta. Muhičeva se je leta 1969 poročila na moževo kmetijo, je mati dvema hčerkama in babica petim vnukom. Partner je bil zaposlen, ona pa je skrbela za kmetijo in moževe starše. Kmetija je nižinska in usmerjena v živinorejo, ima krave molznice, včasih pa so izdelovali tudi sir. V predlogu so še zapisali, da je Anino življenje postreglo tudi s težkimi preizkušnjami. Pred enajstimi leti je izgubila moža, pred tremi leti tudi hčer in je morala poskrbeti za šoloobvezna vnuka in vnukinjo, dijakinjo in zeta. Tudi sama je imela hujše zdravstvene težave, a se je z močno voljo vedno postavila nazaj na noge. Izdeluje rože iz krep papirja, veze prtičke, izdeluje predpražnike in copate iz ličkanja, za pletenice je prejela več priznanj. Članica Društva podeželskih žena Mirna Peč je od začetkov.

Urnik kmečkih žena ni lahek

Poleg 37.000 žensk, ki so svojo prvo, glavno dejavnost opravljale v kmetijskih dejavnostih, jih je v kmetijstvu kot drugo, dodatno delo spomladi letos opravljalo še dodatnih 6000. V tem obdobju so ženske, katerih glavna dejavnost je bila delo v kmetijstvu, v povprečju delale nekaj več kot 39 ur na teden, tiste, ki so opravljale kmetijske dejavnosti kot dodatno delo, pa so poleg osnovnega dela, kjer so v povprečju opravile 35 ur tedensko, opravile še skoraj 18 ur na domači kmetiji. Večina med njimi se jih je namreč opredelila za pomagajočega družinskega člana.

Urnik kmečkih žena ni lahek. Več kot 90 odstotkov jih je spomladi običajno ali pa vsaj občasno delalo ob sobotah, več kot 80 odstotkov jih je delalo tudi ob nedeljah. Skoraj 70 odstotkov jih je delalo zvečer, je bilo pa večini med njimi prizaneseno delo ponoči, saj jih je takrat delalo 18 odstotkov.