Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Na letošnjem 11. festivalu vin, ki je potekal v sredo in četrtek ter se bo zaključil danes, se je predstavljalo več kot 200 slovenskih in tujih vinarjev in vinskih kleti, ki so obiskovalcem v poskušnjo ponujali preko 600 različnih vin. Minule tri dni se je tu zvrstilo 23 delavnic in vodenih degustacij, ocenjevali pa so tudi vina. Sredo so razstavljavci iz posavske vinorodne dežele ocenili za slabše obiskano, v četrtek pa je bila udeležba na lanski ravni ali po oceni nekaterih tudi višje.

"Gre za osrednji in tudi odmevni vinski dogodek v Sloveniji, zato je naša vinska klet prisotna na njem, lahko pa se pohvalimo tudi z najvišjo oceno na strokovnem ocenjevanju festivala, tako da je naš laški rizling letnik 2007, izbor, postal šampion ocenjevanja. Ker smo za isto vino že na mariborskem Vindelu dobili zlato medaljo, računamo, da je to mlado vino še na pohodu in še ni dalo vsega od sebe. Poleg tega se je tudi modra frankinja prestige z oceno uvrstila med prvih deset," je povedala Katarina Simončič, promocijska menedžerka v Kmečki zadrugi Krško. Vinska klet te zadruge nastopa na festivalu že od vsega začetka samostojno, zadnja leta (od l3ta 2004) pa tudi v okviru Konzorcija cviček.

Jože Prus s Krmačine pri Metliki je sodeloval na Festivalu vin drugič. "Tu smo predvsem zato, da ohranjamo stike z že obstoječimi strankami, predvsem iz Ljubljane in okolice, pa tudi s Primorske, pridobimo pa tudi nekaj novih kupcev. Tudi gostinci nas obiskujejo in naročajo vino, ravnokar me je obiskal gostinec iz Portoroža." Družina Prus se je na sejmu predstavljala tudi v okviru Konzorcija metliška črnina ptp in belokranjec ptp.

Klet Istenič sodeluje s Festivalom vin od začetka. "Na festivalu gre za neposreden stik s kupci, poleg tega pa smo tu tudi zato, da vidimo, kaj se na trgu dogaja, da vidimo trende in se prilagajamo. Festival je postal eden največjih in najbolj organiziranih v Evropi, po moje po moči že kar drugi ali tretji v Evropi. Jaz sam letno delam tudi po 200 promocij in vem, kaj pomeni ljubljanski festival. Ima svojo težo tudi po udeležencih, ki so tudi iz tujine," je povedal Miha Istenič. Ugotavlja tudi, da je na takih prireditvah vedno več mladih obiskovalcev, ki imajo smisel za vina in novosti v kleteh.

Samuel Malnarič iz Semiča je bil v času našega obiska "dežuren" na stojnici treh članov Konzorcija metliška črnina in belokranjec, v katerega je sicer vključeno 8 vinogradnikov iz Bele krajine, tudi metliška klet. "Konzorcij se lahko pohvali, da je zaščitil tudi prvo belo vino, vendar je za nami 8 let intenzivnega dela, da smo prišli do potrjenega elaborata. Ljudje belokranjca in metliško črnino že poznajo kot kakovostno vino, ki pa nikakor ne more konkurirati najboljšim vinom, ki so tu predstavljena. So pa ta vina zanimiva kot lepa, pitna, uglajena, kot vina za vsakdanjo uporabo."

To je trenutno največji slovenski sejem vin, zato se na njem skupaj predstavljajo tudi člani Konzorcija cviček, kot nam je povedal Andraž Rumpret. "Letos smo ugotavljali, da je sejem postal precej prestižen, predstavljajo se znane blagovne znamke. Cviček je drugačen, vendar je tak sejem vseeno priložnost, da se pojavimo tu. Enostavno moramo biti prisotni tu, saj manjše lokalne prireditve niso dovolj. Nerodno je le, če obiskovalec pred cvičkom poskusi najboljša vrhunska vina - takim potem cviček predstavimo kot vmesno osvežitev. "

Arhiv Dolenjskega lista

"Taka prireditev bi morala potekati v ponedeljek, torek in sredo, ko so gostinci bolj prosti, ni pa dobro niti to, da smo razbiti na več prostorov. Sam menim, da imamo tukaj, v prostorih pošte, kjer smo člani združenja malih družinskih vinogradnikov, dosti boljši položaj kot v Hotelu Slon, ker je tu prezračevanje izredno dobro. Naše združenje je zdaj že zelo močno, morda bi lahko kdaj napravili celo svoj festival. In še nekaj - na tem festivalu preveč ponujamo vino drug drugemu. Organizatorji bi morali pripeljati tujce, promovirati dogodek po internetu, privabiti vinske trgovce. Ljubljana kot mesto bi morda poskrbelo za promocijo mesta in Slovenije tudi s to prireditvijo. Slovenija ima dovolj denarja za promocijo, ali ni bolje, da tujce privabimo sem, na prireditev, kot da se hodimo predstavljati v tujino?" je kritičen Janez Šekoranja, iz kleti Graben na Bizeljskem.

Valentina Mastnak je ta večer na stojnici zastopala vina iz domače kleti, kleti Mastnak v občini Sevnica. "Mi smo na tem festivalu že vrsto let, moram reči, da se pozna, da smo razdeljeni na več prostorov in da je v našem malo manj ljudi, sicer je pa v redu. Obiskovalci se zanimajo za vina, vidi se, da jih to zanima, zato je to priložnost, da se jim predstavimo tudi mi, da vedo, kaj delamo."

V sredo so po svojem okusu najboljše izbirali novinarji in uredniki ter podelili medijskega Bakhosa. Bakhosa za najbolj všečno vino je prejel pridelovalec Čarga za sladko posebno vrhunsko vino Čarvina, letnik 2003, iz Goriških Brd. Medijskega Bakhosa 2008 za posebne dosežke je prejel mag. Janez Istenič, za vzhajajočo vinsko zvezdo pa vinogradnik Janez Cerjak iz Pesjega v občini Krško. V strokovnem ocenjevanju vin s festivala je, kot smo že poročali, najvišjo oceno med vsemi vzorci in s tem naziv šampiona ocenjevanja prejel laški rizling izbor, letnik 2007, vinske kleti KZ Krško.