Predstavniki krške Infre, ki je zadolžena za infrastrukturna dela pri gradnji spodnjesavskih hidroelektrarn (HE), so se s predstavniki ministrstva za okolje in prostor v ponedeljek okvirno dogovorili o načinu financiranja akumulacije za HE Brežice. Zgradili naj bi jo z denarjem podnebnega in vodnega sklada ter posojili Evropske investicijske banke.
Direktor javnega podjetja Infra Vojko Sotošek je povedal, da naj bi akumulacijski bazen z visokovodnim razbremenilnikom za HE Brežice gradili po finančni konstrukciji, ki jo bo morala, potem ko jo bodo v celoti sestavili, potrditi še vlada.
Vizija razvoja družbe so predvsem projekt hidroelektrarn na spodnji in na srednji Savi, vključno z agregatom tri na Hidroelektrarni Medvode in črpalno elektrarno.
Po tej naj bi brežiško akumulacijo gradili letos z denarjem podnebnega in vodnega sklada, nato pa do leta 2017 oz. morebiti še del leta 2018 s sredstvi vodnega sklada in posojili Evropske investicijske banke. Ker končnih vsot še niso dokončno določili, pa jih pred sklenitvijo finančne konstrukcije ne želi navajati, je pojasnil.
Glede financiranja je opozoril, da je ključno vprašanje zagotovitev denarja za prihodnje leto, ko načrtujejo glavnino del in stroškov, ki jih bo morala vlada predvideti tudi v državnem proračunu.
Sotošek je sicer sestanek na omenjenem ministrstvu ocenil kot konstruktiven, na njem pa so se dogovorili o cilju in načinu ter kako ga doseči. Določili so tudi časovni potek in si razdelili naloge. Osnutek pogodbe z omenjeno banko je že sestavljen, da bodo dobili denar iz podnebnega sklada, pa se je posebej zavzela pristojna ministrica Irena Majcen, je pristavil.
Podpis pogodbe z izbranim izvajalcem oz. družbo Riko je napovedal za konec septembra. Nato naj bi začeli s pripravljalnimi in zemeljskimi deli oz. z gradnjo pristopnih poti, širjenjem savske struge in podobnimi gradbenimi deli. Njihov cilj je, da bi do prvega dviga savske gladine prišli do konca prihodnjega leta, je še povedal Sotošek.
Po prvotnih ocenah bo celotna naložba HE Brežice, četrte v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi, brez davka znašala nekaj več kot 250 milijonov evrov. Od teh je naložba v energetski del vredna približno 118 milijonov evrov, naložba v infrastrukturni del z vodno akumulacijo pa približno 135 milijonov evrov.
Brežiško elektrarno naj bi predvidoma zgradili v drugi polovici leta 2017, zadnja infrastrukturna dela pa bi se lahko zavlekla še v leto 2018.
eSvet
Wikipedia
