Krčani o renti za jedrski objekt
Nova uredba o renti za jedrski objekt Krškemu vzame okrog 900 tisoč evrov od 4,7 milijona, dogovorjenih v meddržavni pogodbi o NEK, in razširja krog upravičencev ob Brežicah in Sevnici še na Kostanjevico ob Krki in Kozje. Določa pa dodatnih 2,5 milijona evrov za rento iz odlagališča jedrskih odpadkov, ki obremenijo Sklad za razgradnjo NEK. Če bo Krško do konec marca 2009 sprejelo državni prostorski načrt za odlagališče, bo prejemnik 7,2 milijona evrov letne odškodnine. Brežice bi prejemale 1,6 milijona, Sevnica 603 tisoč, Kostanjevica 95 tisoč in Kozje 125 tisoč evrov. Če DPN do marca ne bo sprejet, se občini Krško renta zniža na 4,1 milijona evrov, Brežice še vedno dobijo milijon, ostale občine pa bistveno manj.
Krški svetniki so včeraj zahtevali, da se do sprejetja prostorskega načrta renta obračunava po prehodnih določbah, kar za občino pomeni 5,8 milijona, ker prostorskega načrta ne mislijo sprejemati pod časovnim pritiskom, saj so še odprta vprašanja glede odlagališča. Decembra bo predstavljena recenzija tehničnih variant, ki so jo poleti zahtevali svetniki, saj nekateri menijo, da predlagana varianta odlagališča z vkopanimi silosi ni najbolj varna.
Pred sprejetjem DPN bo potrebno v občini sprejeti še model za individualne odškodnine, kar je zahteva dela prebivalstva. Do njih naj bi bili upravičeni ljudje iz štirih krajevnih skupnosti občine Krško, ki mejijo na NEK. Župan Franc Bogovič terja od države pravo podlago za to, saj v spremenjeni uredbi ni govora o individualni renti. Državni sekretar na ministrstvu za okolje Franci Lenarčič je včeraj povedal, da lahko občina sama določi, kolikšen del sredstev bo namenila za individualno rento, ni pa odgovoril Bogoviču, kdo na državni ravni mora poskrbeti za pravni okvir tako razdeljenih sredstev oziroma za kriterije.
Krški svetniki menijo, da mora nova uredba o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta, ki začne veljati s 1. 1. 2009, doživeti popravke. Rajmund Veber je vprašal, če sme uredba posegati v meddržavno pogodbo o NEK in vzeti Krškemu del rente iz NEK. Brane Janc je imel več pomislekov o popravljeni uredbi, sploh o primernosti delitve sredstev med občinami. Sevniška za osem prebivalcev, ki živijo v 10-kilometrskem pasu ob nuklearki, po novem dobi dobrih 600 tisoč evrov, prebivalci Spodnjega Starega Grada kot neposredni sosedje pa ne morejo uveljaviti individualne rente. Obremenitev Sklada za razgradnjo z 2,5 milijona evrov letno za rento je po njegovem mnenju tudi neodgovorno poseganje v sredstva, namenjena za gradnjo odlagališča in kasneje za razgradnjo NEK. Janc je predlagal, naj vladna služba za zakonodajo uredbo prouči in poda pravno mnenje.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
