Shutterstock

V majhni francoski vasi Montchavin v Alpah je desetkrat več obolelih z amiotrofično lateralno sklerozo kot v povprečni populaciji. Skupni imenovalec obolelih je strast do pomladanskega hrčka, gobe, ki jo nabiramo tudi pri nas.

Raziskovalci so prepričani, da bi prav pomladanski hrček, goba, ki spominja na možganske vijuge, lahko imela pomembno vlogo pri razvoju ene najhujših bolezni, ki lahko doleti človeka, ALS.

Shutterstock

Kaj je ALS?

Amiotrofična lateralna skleroza (ALS) je redka nevrodegenerativna bolezen, ki povzroči postopno paralizo in smrt. Prizadene motorične nevrone v možganih in hrbtenjači, simptomi pa se najprej kažejo kot šibkost ali okornost v rokah in nogah, spotikanje, težave pri prijemanju, krči in trzanje, težave pri govoru. Vse to se postopno poslabša, pridružijo se še atrofija mišic, težave pri požiranju in dihanju. Konča se s skoraj popolno paralizo. Govorimo o bolezni, ki jo je imel slavni astrofizik Stephen Hawking.

Tihi sprožilec bolezni

V francoski vasici Montchavin so do danes postavili diagnozo 16 prebivalcem, kar je desetkrat več, kot bi pričakovali v tako majhni populaciji. In ne, to ni družinska bolezen. ALS ima sicer lahko genetsko osnovo, a v večini primerov se pojavi v družinah, kjer prej ni zbolel še nihče, kar kaže, da zna biti vzrok zanjo v okolju. Zdravniki so že prej odkrili podobne žariščne točke po svetu, na primer v Guamu, kjer so sumili na toksine v rastlini cycad, in v Italiji, kjer so prav tako iskali povezave z okoljem.

Omenjeno gobo nabiramo in jemo tudi pri nas. Pomladanski hrček je smrtno strupen v surovem stanju, v nadaljevanju preverimo, kako ga prepoznati in o čem poroča podpredsednica Gobarsko mikološkega društva Ljubljana. Članek si lahko preberete v reviji Jana, št. 13, 1. april 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana