· Turizem

Obstaja razlog, da v podeželsko hišo na Goričko, ki sta jo obnovila arhitekta Maja in Goran Dominko, prihajajo z vseh koncev sveta.

· Kulinarika

Kemija med Zdravkom Kramarjem in beluši obstaja samo v prenesenem pomenu. Pri gojenju te zelenjave namreč ne uporablja prav nobenih umetnih gnojil in drugih kemijskih pripravkov, pa čeprav je sam sicer doktor kemijskih znanosti in vodja dejavnosti protieksplozijske zaščite na Slovenskem institutu za kakovost in meroslovje (SIQ Ljubljana). Z zelenimi poganjki se je začel ukvarjati že pred več kot četrt stoletja, ko so bili ti še redka delikatesa za boljše restavracije, in njegova ljubezen do obdelovanja zemlje še vedno traja.

Naši zelenjavni in okrasni vrtovi v hladnih mesecih mirujejo, počitek pa potrebuje tudi sadni vrt. Obrezovanja se lahko lotimo konec meseca, ni pa prezgodaj za številne druge načrte in aktivnosti.

Z zanimanjem opazujem, kako se na ulici in potem v lokalu za njim na skrivaj ali odkrito obračajo skoraj vsi. In kako on tega sploh ne opazi oziroma mu je tako vsakdanje, da se na to ne ozira – nič nenavadnega, ko pa se že več kot 25 let pojavlja na televiziji in torej tudi toliko časa živi na očeh javnosti. Je eden od najprepoznavnejših obrazov (če ne kar najbolj) naše nacionalke, ki jo po vsem tem času in izkušnjah (tudi uredniških) še vedno jemlje za svojo, kar pa ne pomeni, da do nje ni kritičen. Pravkar se pripravlja na novo sezono kviza Joker in vodenje Popevke.

· Novice

Ko je na začetku meseca Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, napovedal, da bodo hotele v državni lasti najprej združili pod skupno upravo, vanje vložili denar, potem pa jih sprivatizirali, se je verjetno marsikomu v glavi odvil že znan scenarij Adrie, bank in drugih za našo državo pomembnih podjetij. Nas je lahko upravičeno strah, da bomo kratko potegnili še na področju turizma, smo vprašali Matijo Blažiča, direktorja in lastnika hotela Ribno, edinega hotela z uradnim certifikatom zero waste (brez odpadkov, op. a.) v Sloveniji.

Tako rekoč ne moreš odpreti ne časopisa ne spletne strani, ne da bi naletel na zapise o nujnosti samooskrbe, prednostih uživanja ekološke hrane ali velikih ogljičnih odtisih hrane, ki prihaja na police naših trgovin z oddaljenih koncev sveta. Prav tako pa ne manjka najrazličnejših diet, pogosto izključujočih se. Seveda so vse namenjene izgubljanju odvečnih kilogramov. Vemo pa, da se bi z uživanjem zdrave, doma pridelane ali kupljene hrane ekološkega izvora le redkokdo zredil.

Srne so čudovita gozdna bitja, ki nas že od nekdaj navdušujejo s svojo podobo. Vsakič, ko zagledamo srno, ki se mirno pase s svojimi družicami, si ne moremo kaj, da ne bi poskočili od veselja in se čudili njeni milini. No, razen če se ne povabi na sočno pojedino na našem vrtu …

Na zelenjavnem vrtu se je proti koncu poletja izpraznilo veliko gredic in nastalo je mesto za sajenje zelenjave, ki jo bomo uživali jeseni in na začetku zime.

Ker smo v obdobju, ko je zelenjave in sadja v izobilju, je prav, da si ogledamo nekaj neupravičenih mitov, ki se nanašajo na hranilne vrednosti in pripravo zelenjave ter sadja. Morda bodo ravno ta nova spoznanja spremenili katero od vaših nepotrebnih starih navad in vam še povečali užitke ob pripravi in uživanju zdravih domačih jedi.

Je še kaj bolj nadležnega kot množica komarjev, ki nas popikajo med tem, ko sproščeno klepetamo na domači terasi in poskušamo uživati v brezdelju poletja? Brnenje okrog ušes, pekoči piki in srbečica, ki nas spravlja ob živce ... Marsikdo v obupu poseže po repelentih in insekticidih, a žal so ti, če izberemo naravne različice, le redko res učinkoviti, kemični preparati pa pogosto dražijo kožo, so neprijetnega vonja in povzročajo lepljiv občutek. S premišljenim izborom zasaditev pa vsega tega ne bomo več potrebovali. Vonj nekaterih rastlin komarji namreč preprosto sovražijo in se mu izogibajo na daleč. Poglejmo si, katere rastline izbrati, da bo naš zeleni kotiček postal varna oaza pred komarji.

Obdobji otroštva in mladostništva sta zaznamovani s hitro rastjo organizma, ki jo spremlja tudi večja potreba po vitaminih in mineralih, zato je treba nujno poskrbeti, da otroci in mladostniki redno uživajo zadostne količine sadja in zelenjave.

Tudi v oktobru, ko so se temperature že nekoliko spustile in so gredice večinoma že prazne, na zelenjavnem vrtu še pridno rastejo nekateri pridelki. Čas je za prekopavanje, gnojenje in počitek.

September je že na široko odprl svoja vrata. Šolarji in dijaki so že sedli v šolske klopi, večina pa se je vrnila z zmeraj prekratkih dopustov na svoja delovna mesta. A vrtičkarjem z delom, ki traja že vse od pomladi, še nekaj časa ne bo prizaneseno. Zdaj šele bodo nagrajeni za svoj trud.

Okra, ki ji pripadata še drugi dve imeni – bamija in jedilni oslez – je ena izmed najstarejših vrst zelenjave, a je pri nas skorajda povsem neznana. Gojili naj bi jo že Egipčani pred več kot 3000 leti, danes pa jo najbolj intenzivno gojijo in v kulinariki uporabljajo v Indiji, Nigeriji, Pakistanu, Sudanu, Gani in Egiptu. Ker gre za dežele, ki slavijo po vročem subtropskem in tropskem podnebju, bi kdo pomislil, da pridelava pri nas ni mogoča. A to nikakor ni res, če poznamo in upoštevamo nekaj značilnosti vzgoje. S svojimi bogatimi zdravilnimi lastnostmi si zasluži mesto tudi na naših domačih vrtovih.

Vesela in nadvse počaščena sem, da bom lahko v reviji Zeleni raj z vami delila vtise o meni tako ljubih angleških vrtovih. Ko sem razmišljala, na kakšen način bi lahko najbolje priklicala praznovanje tako pričakovanega poletja, se mi je utrnila misel, da vas popeljem v enega mojih najbolj priljubljenih predelov Anglije, kjer je vrtnarjenje zelo intimno in romantično, a hkrati nosi pragmatično tradicijo – v Somerset, ki slovi po svojih tradicionalnih podeželskih, t. i. »cottage« vrtovih.

Dobra dva meseca sta za nami, ko smo vam predstavili prvo izmed petih tekmovalk, ki so sodelovale v nagradni igri za naj balkon in vrt. Glasovnice so deževale, vi pa ste izbrali najboljšo vrtičkarko.

Sončnega julijskega popoldneva smo obiskali Silvo Janželj z Iga. Pričakala nas je na stopnišču, ki vodi v hišo in ga krasi poletno cvetje. Toda to je šele začetek poti, ki vas popelje do cvetličnih gredic in balkonov.

Minus za kilograme, plus za počutje. Kako izgubiti do 10 kilogramov, da bomo zablestele? Ponujamo vam načrt za najhitrejše in najlažje doseganje postavljenega cilja!