Paprika si zasluži več prostora na naših vrtovih
Paprika potrebuje veliko sonca in predvsem dovolj vode, v zameno pa nas lahko vse poletje razveseljuje z obilnim, zdravim in vsestransko uporabnim pridelkom.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko se spomladi začne sezona vrtičkanja, večina najprej pomisli na paradižnik. Slovenci smo nad njim skoraj obsedeni. Primerjamo sorte, lovimo najbolj sladke plodove, tekmujemo, komu bo prej dozorel. Paprika medtem pogosto ostane nekje ob robu vrta, čeprav bi si po uporabnosti in hranilni vrednosti zaslužila precej več pozornosti. In tudi precej več prostora na gredah.
PREBERITE TUDI:
Marsikdo jo dojema kot nekoliko zahtevno rastlino, a v resnici ima paprika v primerjavi s paradižnikom pogosto manj težav z boleznimi in vremenskimi nihanji. Njena največja posebnost je predvsem to, da je poleti zelo žejna. Če ji zagotovimo dovolj toplote, sonca in predvsem enakomerno zalivanje, nas lahko nagradi z obilnim pridelkom vse do jeseni.
Mit o dveh sadikah na enem mestu
Še vedno pogosto slišimo nasvet, da naj bi paprika bolje uspevala, če skupaj posadimo dve sadiki. A to pri sodobnih sadikah ni več smiselno. Paprika potrebuje veliko svetlobe in zračnosti, zato lahko pregosta zasaditev povzroči več težav kot koristi. Dve rastlini skupaj si hitro začneta konkurirati za sonce, vodo in hranila, plodovi pa se slabše razvijajo. Na eno sadilno mesto zato vedno sadimo le eno sadiko.
Ta mit izhaja še iz časov puljenih sadik brez koreninske grude, ki so bile precej bolj občutljive in so po presajanju dolgo okrevale. Današnje kakovostne sadike pa imajo močan koreninski sistem in tega ne potrebujejo več.
Paprika potrebuje več toplote kot paradižnik
Paprika je izrazito toploljubna rastlina. Raste počasneje kot paradižnik in jo zato sejemo precej zgodaj. Za lepo razvito sadiko potrebuje približno tri mesece, zato jo za sajenje na prosto običajno sejemo že sredi februarja.
Veliko vrtičkarjev misli, da mora biti sadika velika in mogočna, a pri papriki to ni prednost. Najboljše so kompaktne, čvrste sadike z največ osmimi listi in močnim steblom. Prevelike rastline po presajanju pogosto doživijo večji stres in počasneje nadaljujejo rast.
Na prosto jo presajamo šele po ledenih možeh, ko so tla dovolj topla. Še posebej dobro uspeva v rastlinjaku, kjer ima več toplote in stabilnejše razmere, a tudi na prostem lahko rodi odlično, če jo posadimo na najbolj sončno gredo.
Brez vode ne bo lepih plodov
Pri papriki je voda pogosto odločilen dejavnik. Če je zalivanje neenakomerno ali premalo obilno, so plodovi manjši, tanjši in manj mesnati. Pogosto se pojavijo tudi značilne črne lise na spodnjem delu plodov. To ni bolezen, ampak posledica motene oskrbe s kalcijem zaradi nihanja v vlagi.
Prav zato paprika potrebuje še bolj dosledno namakanje kot paradižnik. Idealno je, da tla nikoli popolnoma ne presahnejo. Zelo pomagajo zastirke iz slame, pokošene trave ali ovčje volne, saj zemlja pod njimi ostane dlje časa vlažna in hladnejša. Dobra rešitev so tudi plastenke ali glinene posode za počasno namakanje ob rastlinah, saj voda tako pride neposredno do korenin.
Katere paprike izbrati?
Svet paprik je veliko bolj pisan, kot se zdi na prvi pogled. Poleg klasičnih babur poznamo še podolgovate paprike rog, ki so odlične za pečenje in ajvar, ter paradižnikove paprike z zelo mesnatimi plodovi, ki so idealne za vlaganje.
Marsikdo danes ponovno odkriva tudi manjše snack paprike, ki so primerne za balkone in visoke grede. So sladke, hrustljave in skoraj brez semen, zato jih lahko jemo kar cele.
Če radi eksperimentirate, se splača na vrt posaditi več različnih tipov. Paprike se razlikujejo po obliki, debelini mesa, sladkosti in času zorenja, zato lahko z dobro izbiro pridelek pobiramo več mesecev.
Veliko več kot le dodatek jedem
Paprika ni le okusna, ampak tudi izjemno hranljiva vrtnina. Vsebuje veliko vitamina C, pogosto celo več kot limone ali pomaranče. Hkrati je ena najbolj vsestranskih zelenjadnic v kuhinji. Uporabimo jo lahko svežo, pečeno, polnjeno, vloženo, v omakah, juhah ali zelenjavnih sokovih.
Morda je prav letos čas, da na vrtu namenimo kakšno gredo manj paradižniku in nekoliko več prostora papriki. Pogosto nam namreč vrne veliko več, kot pričakujemo.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
O avtorju
priljubljena inženirka agronomije, avtorica številnih vrtnarskih knjig, specialistka za zelenjadnice in okrasne rastline. Njeno knjižno uspešnico SEMENARSTVO – kako pridelati kakovostno seme, ki jo je izdala Založba Kmečki glas, lahko naročite na tel. št. 01 473 53 79 ali na e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si. Več informacij o Mišinih knjigah poiščite na https://zalozba.kmeckiglas.com/pusenjak-misa/.
