Predsednik vlade je v zadnjem mesecu prepotoval skoraj cel svet. Na srečanjih je predvsem želel spodbujati vezi naših gospodarstvenikov v tujini in izpostaviti pomen nadzora meja. V oči pa bode dejstvo, da se v ZDA ni srečal z nobenim pomembnejšim predstavnikom ameriških oblasti. Simon Rosc, Matej Klarič, foto: sta, Vlada.si

Astrološke napovedi za državo in svet: Bomo vplive, ki nas bodo spremljali v letu 2016, izkoristili za napredek?

Slovenijo bo 30. julija obiskal Vladimir Putin, eden izmed najvplivnejših voditeljev današnjega časa. Čeprav je javna osebnost, pa v njegovem osebnem življenju ostajajo številne skrivnosti in nedorečenosti. Kaj pravzaprav vemo o voditelju, ki že 16 let vodi največjo državo sveta?

Književnik Branko Šömen je pred kratkim izdal knjigo humoresk z naslovom prvi april. Večina humoresk je nila objavljena v našem časopisu, zdaj pa je napisal novo zbirko z naslovom Nindri indri (Nekje drugje). Nastale so kot inačica Butalcev s tem, da v njih nastopajo Düplini iz Dündincev in Dündeki iz Dünda vesi, ki so živeli ali momrda še živijo med Rabo in Muro. Humoreske so polne narečnih besed, tako da je za razumevanje priložen majhen slovar.

· Slovenija

Prostovoljke psihološke prve pomoči pomagajo ljudem čez težke trenutke.

· Slovenija

Ne morem razumeti, zakaj se to dogaja. Zakaj milijoni ljudi po vsem svetu za svoje voditelje volijo destruktivne in zle ljudi?

· Pogovor s psihoterapevtko

Tokratnih olimpijskih iger niso zaznamovali zgolj uspehi športnikov, temveč tudi boleča priznanja iz osebnega življenja. A kaj takšne geste zares predstavljajo?

Ta svet vse bolj postaja svet čefurjev in Evropa se bo morala naučiti živeti z njimi, je po predvajanju filma Čefurji raus! v Bruslju ocenil Goran Vojnović, ki je sicer kritičen do bruseljske birokracije. EU nima dolgoročne vizije za soočanje s priseljenci in se ne zaveda, da centralizacija moči v Bruslju stopnjuje nacionalizem.

Človekoljubna organizacija Oxfam, ki deluje v več kot 90 državah, v svojem poročilu opozarja na bliskovito povečevanje razlik med bogatimi in revnimi. Samo 26 milijarderjev si lasti toliko kot revnejša polovica svetovnega prebivalstva! Kako je pri nas in česa se moramo bati v prihodnosti, sta nam povedala sociolog Srečo Dragoš in humanitarka Maja Ahac.

· Tujina

O dogajanju v Afganistanu, kjer je nedavno prišlo do tektonskih premikov, z generalmajorjem v pokoju Alojzom Šteinerjem, ki je Slovenski vojski poveljeval v času, ko je ta sodelovala na misijah v tej nemirni državi.

Praznično dogajanje v Ljubljani se začenja v petek, 1. decembra, s prižigom prazničnih luči in odprtjem sejma z darilno in gostinsko ponudbo.

Danny Kaye je tako rekoč iz nič postal filmska ikona, njegove vloge pa še danes veljajo za ene najboljših.

»Tudi to nas konstituira kot narod.«

Bili so slovenska »znamenitost«, nekakšni izobčenci, kot sta bila na primer angleški Robin Hood in slovaški oziroma poljski Janošik. Rokovnjači so jemali Francozom, ki so na začetku devetnajstega stoletja zasedli kranjsko deželo, ustanovili Ilirske province in skušali uvesti red. Josip Jurčič je zapisal o njih, da se je ta človeška ljuljka kdo ve kdaj zasejala, da nihče ne ve, koliko jih je.

»Kar gledamo skozi okno, so zadnji utripi starega koncepta človeštva, jutri bo nov dan. Vsepovsod je kaj narobe in vsi čakamo nekoga, ki nas bo rešil. Takšnega človeka ne bo,« je prepričan Martin Butina iz gibanja Ubuntu. Rešitelj je v vseh nas. Ko bomo rešili sebe, bomo rešili svet. Skupaj pa smo sposobni premikati gore. Začnemo lahko z na videz preprostimi koraki, a pomembna je akcija! Dovolj časa smo zaman čakali državo, da naredi kaj za nas, napočil je trenutek, da sami naredimo kaj zase. To je sporočilo več kot desetih predstavnikov skupin in organizacij, ki so se prejšnji teden srečali na Vrhniki. Vsaka poskuša na svoj način kljubovati krizi v državi.

Teden po sončevem mrku se ponuja kot eden od bolj pomembnih letos.

· Novice

Predavatelji so osvetlili številne teme, povezane z Rdečo armado in njenim pomembnim prispevkom pri osvobajanju pokrajine v času druge svetovne vojne.

Dr. Aida Kamišalić Latifić je pri dvanajstih letih z družino pribežala iz vojne Bosne. Status begunke, pravi, je prinesel veliko formalnih ovir, a je ni odvrnil od študija, saj je ugotovila, da je znanje tista najpomembnejša dobrina, ki jo človek vedno nosi s sabo, ne glede na okoliščine.