Maja Hajdinjak

V dvorani Duše Škof v Murski Soboti je bil dogodek, posvečen 80. obletnici osvoboditve Prekmurja in vlogi Rdeče armade pri tem. Jubilej velikega dogodka je sicer bil že spomladi, vendar so simpozij po besedah direktorja Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor Borisa Hajdinjaka iz več razlogov pripravili šele v tem mesecu. Kot je med drugim povedal v svojem pozdravnem nagovoru, kot zgodovinar opaža, da nekatera zgodovinska dejstva, ki so nekoč veljala, danes ne veljajo toliko.

»Vendar je nesporno dejstvo, da velika zmaga nasprotnikov nacizma in fašizma ne bi bila mogoča brez izjemnega sovjetskega prispevka,« je bil jasen, pri tem pa kot primer navedel slabo zastopanost dogodkov na vzhodni fronti in sovjetskih vojakov v medijih, o katerih v primerjavi z ameriškimi, britanskimi in drugimi vojaki, ki so se bojevali na zahodu, ni posnetih ravno veliko filmov.

Hajdinjak je pred časom naletel na podatke o sovjetskih judovskih vojakih, ki so padli v Prekmurju, »kar je majhen, ampak ne nepomemben del zgodbe. Tudi zaradi tega sem predlagal Mednarodnemu raziskovalnemu centru druge svetovne vojne Maribor, da bi na to temo kaj naredili, in hvaležen sem, da se je ta zadeva uresničila.«

Maja Hajdinjak

Zbrane je nato nagovoril direktor omenjenega raziskovalnega centra Janez Ujčič. »Geslo Naj se nikoli ne pozabi, ki ga ohranjamo v našem centru, je simbol spomina na ohranjanje zgodovinske resnice. O tej resnici teče letos še posebej veliko razprav. Krvava Mura je simbol zmage nad nacizmom, ki se danes v nekakšni novi obliki ponovno poraja in dviga glavo. Naloga, ki smo si jo zadali v našem centru, ni bila enostavna. Ob razmerah v globalni svetovni politiki je bila izjemno težka, vendar smo s pomočjo naših prijateljev, tudi veleposlaništva Ruske federacije, marsikatero zadevo ohranili in uredili tako, kot to veleva zgodovinska resnica,« je med drugim dejal.

Maja Hajdinjak

K besedi je povabil še ruskega veleposlanika v Sloveniji Timurja Ejvazova. Ta je spomnil, da je Sovjetska zveza v krvavi moriji za zmago nad fašizmom in nacizmom žrtvovala skupno 27 milijonov svojih državljanov. »Prekmurje ima za nas poseben zgodovinski pomen, saj je tukaj aprila 1945 v hudih bojih junaško umrlo več sto vojakov in častnikov Rdeče armade. Njihov glavni cilj je bil doseči težko pričakovani dan zmage. Vsakič, ko obiščemo pokopališče v Murski Soboti, se spomnimo padlih vojakov Rdeče armade in počastimo njihov spomin, ki je za nas svetinja.

Njihova imena na pokopališču tako kot spomenik na Trgu zmage v Murski Soboti stojijo kot tihi opomin na strašno ceno, plačano za zmago,« je dejal Ejvazov, ki se je zahvalil Ujčiču in raziskovalcem, da še naprej prispevajo k razumevanju dogodkov iz preteklosti in ohranjajo zgodovinske resnice o dogodkih druge svetovne vojne in o odločilni vlogi Sovjetske zveze pri zmagi nad fašizmom in nacizmom.

Maja Hajdinjak

Zbranim na simpoziju je nekaj besed namenil tudi direktor Pomurskega muzeja Murska Sobota Branko Kerman, ki je spomnil, da muzej v svojih zbirkah hrani in varuje tudi obsežno arhivsko gradivo in predmete iz druge svetovne vojne. Tudi del stalne razstave je namenjen Rdeči armadi in njenemu osvobajanju Prekmurja, razstavljeni pa so tudi osebni predmeti padlih vojakov, ki jih je muzej pridobil pri prekopu na soboškem pokopališču. Okrogli obletnici konca druge svetovne vojne je bila posvečena tudi zadnja, 28. številka Zbornika soboškega muzeja.

Kot je dejal Kerman, simpozij dodatno osvetljuje dogodke in odpira do sedaj nepoznana področja in teme, povezane s prisotnostjo Rdeče armade v Prekmurju. »Prisotnost rdečearmejcev je namreč med Prekmurci pustila veliko sled. Po njihovem odhodu so se ohranile številne zgodbe o različnih prigodah, ki so še dolgo časa živele med ljudmi, nekatere so tudi zapisane.« Prekmurje je bilo med letoma 1941 in 1945 sprva pod nemško, nato pa pod madžarsko oblastjo, osvobodila pa ga je Rdeča armada. Posledice vojne so bile obsežne – od velike materialne škode do terorja, številnih ubitih v spopadih in likvidacijah, pogrešanih oseb, številnih beguncev, izgnancev in zapornikov.

Maja Hajdinjak

Na območju Prekmurja je v bojih z Nemci ob Muri in Kučnici padlo 521 vojakov Rdeče armade, kot je dodal Kerman, pa kljub osvoboditvi ostaja tudi grenak priokus nasilja predvsem nad lokalnim prebivalstvom ženskega spola. »Vojna je vedno poraz ne glede na to, ali si zmagovalec ali poraženec. Vojne puščajo za sabo travme, izgube in smrt. Najbolj pa trpijo nedolžni ljudje, predvsem otroci in ženske, kar lahko vidimo vsak dan na ekranih. Upam, da bo ta simpozij pripomogel, da Mura nikoli več ne bo krvava, kot je bila pred 80 leti, ko je bila napolnjena s krvjo mladih vojakov, ki so verjeli v svobodo,« je sklenil Kerman.

Osvetlili raznolike tematike

Pozdravu sodelavca Muzeja zmage v Moskvi Jurija Nikiforova prek videoposnetka so sledila kratka predavanja. Laszlo Göncz je predaval o zadnjih dneh druge svetovne vojne na narodnostno mešanem območju Prekmurja. Povzel je aktivnosti v bojih najbolj številne in izpostavljene madžarske vojaške enote Szent Laszlo Hadosztaly ter politično in družbeno klimo v zadnjih tednih pred prihodom Rdeče armade v Lendavo in na območju, kjer je v Prekmurju prebivala madžarska narodna skupnost, obenem pa je predstavil odnos prebivalstva do sovjetskih vojakov.

Maja Hajdinjak

Daniel Siter je predstavil boje Wehrmannschafta z Rdečo armado v Prekmurju in okolici, o čemer je malo znanega, primanjkuje tudi primarnih virov. O tej temi so fragmentarno še največ pisali Tone Ferenc, Andrej Zorko in Drago Novak, njihove ugotovitve pa je Siter predstavil, povezal in dopolnil z izbranim arhivskim gradivom, objavljenimi dokumenti, časopisnimi viri (zlasti okupatorjev tisk) in osebnim dnevnikom Heinza Mayerhöferja.

Pred odmorom je sledilo še predavanje Darjana Lorenčiča, ki je predstavil operativna poročila in izkušnje lokalnega prebivalstva v zvezi z neuspelim prebojem Rdeče armade pri Veržeju in osvoboditvijo Maribora. 57. armada v okviru 3. ukrajinske fronte je imela za cilj zavzetje Maribora in preboj proti Avstriji.

Vojaki Rdeče armade so čez Muro postavili pontonski most in prodrli do Veržeja. Sledili so dvodnevni boji, toda most je bil uničen, enote pa obkoljene. Del vojakov se je prebil nazaj čez reko, večina pa jih je bila zajeta in usmrčena. V bojih ob Muri je bilo ubitih več kot štiristo vojakov Rdeče armade in bolgarske vojske, žrtve pa so bile tudi med civilisti. Šele 18. aprila so rdečearmejci pri Radgoni prebili fronto, nato pa je manjši del skupaj z bolgarsko armado nadaljeval čez Slovenske gorice proti Mariboru, ki je bil maja dokončno osvobojen.

Maja Hajdinjak

V drugem delu simpozija so sledila še štiri predavanja. Boris Hajdinjak je predaval o življenju in smrti Judov Izaka Koreckega in Grigorija Gildenberga. Prvi je bil gardni major, drugi pa podporočnik, oba sta bila pripadnika 57. sovjetske armade in sta padla aprila 1945 v Prekmurju. Judje so 1. januarja 1945 tvorili 1,63 odstotka rdečearmejcev. Darja Kerec je predstavila upodobitve Sovjetske zveze in njene vojske na evropskih tleh med drugo svetovno vojno. V svetovnem merilu je najbolj ikonična ponazoritev zmage nad nacizmom črno-bela fotografija rdečearmejca, ki na stavbo Reichstaga izobeša sovjetsko zastavo, na splošno pa se likovni izraz pri upodabljanju Rdeče armade in njenih pripadnikov od začetka vstopa Sovjetske zveze v vojno in vse do padca Berlina ni dosti spreminjal.

V tiskovinah, na plakatih in letakih sta najpogostejši rdeča kot primarna barva in črna kot barva likovnih elementov in besedila. Zastave, sovjetski jurišnik in učinkovita gesla o skorajšnji zmagi nad fašizmom in nacizmom so bili ključni sestavni deli propagande narodnoosvobodilne vojske.

Raziskava podatkov o padlih vojakih na območju Pomurja Metke Fujs je bila, tako kot članek Darjana Lorenčiča, objavljena tudi v prej omenjeni številki Zbornika soboškega muzeja, podatke pa je predstavila tudi na simpoziju. V Pomurju naj bi bilo pokopanih 516 padlih vojakov Rdeče armade, katerih posmrtne ostanke so leta 1962 izkopali iz začasnih grobov in prenesli v skupne grobove na pokopališču v Murski Soboti. Tedaj jih je bilo poimensko identificiranih 253.

Maja Hajdinjak

S pomočjo javne digitalne baze podatkov Memorial, ki je vzpostavljena pri ministrstvu za obrambo Ruske federacije, so v muzeju revidirali znane podatke in dodatno identificirali 195 padlih vojakov Rdeče armade. Trenutni seznam padlih vojakov Rdeče armade, za katere lahko skoraj zanesljivo trdimo, da so pokopani na pokopališču v Murski Soboti, obsega 448 imen.

Nazadnje je sledilo še predavanje Tadeje Andrejek, ki je predstavila predmete padlih rdečearmejcev v Pomurskem muzeju Murska Sobota. Ob že omenjenih prekopih so bili zbrani številni osebni predmeti, ki jih danes hrani muzej. Med njimi so škatlica za barvice, čutara, križ, vojaški znak Sovjetske armade, kovanci v vrednosti 1 in 2 penga, denarnice, škatlice, glavnik, sovjetski nagradni znak, vojaško odlikovanje, žlica, nož, škarje, žepni nož, žepna ura, zajemalka in križec. Posebno pozornost pritegne žlica z vrezanim imenom Vasja, ki ohranja spomin na osebno zgodbo posameznika.

Maja Hajdinjak

Predavanjem je sledil še vodeni ogled gostujoče razstave z naslovom Rdeča armada v Prekmurju, ki jo je leta 2023 pripravil Mark Krenn, zdaj pa je dopolnjena z gradivom Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter Parka vojaške zgodovine Pivka.