Italijanska mornarica je v četrtek v več operacijah v Sredozemlju rešila okoli 1300 beguncev. Med njimi je bila tudi Nigerijka, ki je rodila na rešilni ladji, so danes poročali italijanski mediji.

Do napada je prišlo v kraju Eskilstuna, približno 90 kilometrov zahodno od Stockholma. Mošeja je bila sicer v pritličnih prostorih večnadstropne stavbe. Peterico poškodovanih so prepeljali v bolnišnico. Njihove poškodbe obsegajo od poškodb dihal zaradi vdihovanja dima do ureznin in zlomov.

Nemški predsednik Joachim Gauck je v božičnem govoru spričo vedno večjega, do islama kritičnega gibanja Pegida Nemce pozval, naj bodo pripravljeni pomagati tistim, ki so potrebni pomoči, in naj se odločno zavzamejo za odprto družbo.

Ameriški predsednik Barack Obama ne izključuje možnosti obiska Kube, je v sredo po zgodovinski odločitvi o začetku izboljševanja odnosov z otoško državo dejal za televizijo ABC. S kubanskim kolegom Raulom Castrom se bo sicer srečal že aprila na Vrhu Amerik v Panami.

Avstralska vlada je danes obljubila, da bo ugotovila, kako je lahko v Iranu rojeni skrajnež z zgodovino ekstremizma, nasilja in kriminala ostal na prostosti ter v kavarni v Sydneyju v ponedeljek zajel talce. Večurna drama se je sicer končala tragično, saj sta bila poleg napadalca Mana Harona Monisa ubita še dva talca.

Več tisoč protestnikov se je danes zbralo v Dresdnu na vzhodu Nemčije na protestih proti "kriminalnim azilantom" in "islamizaciji" države, ki jih je organiziralo protiislamistično gibanje Pegida. Hkrati pa se je v Dresdnu več tisoč ljudi zbralo tudi na protidemonstracijah proti nestrpnosti do beguncev.

Po okoli 16 urah je policija v torek ob 2.30 po lokalnem času vdrla kavarno v središču Sydneyja, kjer je oborožen iranski begunec zadrževal več deset talcev. Policija je konec operacije razglasila na Twitterju, potem ko so v kavarno vdrli močno oboroženi policisti, tudi deminer v zaščitni obleki z robotom za deminiranje.

Nemška policija je zabeležila znaten porast desničarskega ekstremizma v državi in povečanje števila napadov na tujce v času, ko se po Nemčiji širi vse večji odpor proti islamu. Po pisanju nemškega tednika Welt am Sonntag je porast ksenofobije odgovor na veliko število beguncev, ki so se letos zatekli v Nemčijo.

Deset sredozemskih držav se je v četrtek v Granadi v Španiji zavzelo za skupen boj proti radikalnemu islamizmu, pa tudi za sodelovanje pri reševanju problema nezakonitih migracij preko Sredozemskega morja.

Na begunski poti po Sredozemskem morju je letos utonilo ali drugače umrlo več kot 3400 večinoma severno-afriških beguncev in migrantov, ki so želeli iz doseči Evropo.

Leto 2014 je bilo za milijone otrok po vsem svetu leto groze, strahu in obupa. Zaradi vse hujših konfliktov so bili izpostavljeni skrajnemu nasilju in njegovim posledicam, prisilno so jih novačili v vojne, bili so tudi tarča napadov oboroženih skupin, je danes opozoril Sklad Združenih narodov za pomoč otrokom (Unicef).

Šest zapornikov iz Guantanama je prispelo v Urugvaj, kjer se bodo naselili kot begunci.

Svetovni program za hrano je v ponedeljek ustavil pomoč v hrani za več kot 1,7 milijona sirskih beguncev v Jordaniji, Libanonu, Turčiji, Iraku in Egiptu. Odgovornost za to so v agenciji Združenih narodov pripisali težavam s financiranjem, ki so jih povzročile neizpolnjene obljube denarnih nakazil.

Srbija postaja vse bolj prehodna dežela za ilegalne migrante, je na zasedanju v Ženevi ugotovil Svet Mednarodne organizacije za migracije (MOM).

Italijanska obalna straža je od četrtka do sobote v Sredozemskem morju rešila 787 nezakonitih priseljencev, ki so poskušali priti iz Afrike v Evropo. V morju severno od Cipra pa so danes rešili 220 beguncev iz Sirije.

V zgodnjih jutranjih urah minule srede so policisti na mejnem prehodu Gruškovje ustavili 35-letnega turškega tovornjakarja. Policisti so pri preverjanju vozila s pomočjo detektorja srčnega utripa ugotovili, da se v v njem po vsej verjetnosti nahajajo osebe.

Italijanska mornarica je danes ob obalah Sicilije in juga države rešila več kot 700 migrantov. Begunci so poskušali prečkati Sredozemlje na krovu 11 ladij, ki so pot začele v Libiji, je danes sporočila italijanska obalna straža.

Saj ga poznate, tistega avtorja, ki se podpisuje pod prispevke s potrebnimi in dostikrat neprijetnimi vprašanji tako politikom in gospodarstvenikom kot sindikalistom v ponedeljkovi oddaji Studio City? Njegova vprašanja so tako nekonvencionalna kot njegova podoba: svaljkaste lase nosi spete v čop, kavbojke mu visijo na bokih, športni copati so živo zelene barve. No, in prav v takšni opravi je prejel letošnjo vesno, nagrado za dokumentarec o okupaciji borze Boj za, najboljši celovečerni film na Festivalu slovenskega filma. Glasen, jasen in uporniški, kritičen do vseh strank in barv, je že pred desetletjem protestiral proti vojni v Iraku, že dolgo pa protestira proti vsemu, kar ubija človečnost v ljudeh, zaradi česar trpijo in umirajo v svetu navidezne demokracije. »Vojn bo konec takrat, ko bodo ljudje nehali hoditi v vojne, ne takrat, ko se bodo voditelji odločili ustaviti vojne. Borim se za male ljudi, vztrajal bom!«

Na ljubljanskem okrajnem sodišču so minuli teden na pol leta zapora obsodili 29-letnega Urbana Prelca, ki je lani pobegnil iz razpravne dvorane, v katero je zaklenil sodnico, tožilko, zapisnikarico in pravosodna policista. Ljubljančanu je zaradi kaznivega dejanja protipravnega odvzema prostosti grozila zaporna kazen do enega leta, piše Dnevnik.