Švica je danes izrazila pripravljenost pristopiti k sistemu kvot za razporeditev beguncev, ki ga spričo begunske krize v Sredozemlju načrtuje Evropska unija in naj bi zagotovil solidarnost med vsemi članicami unije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Okoli 5800 ljudi je bilo rešenih v skupnih misijah, ki so jih ta konec tedna izvedle italijanske in francoske obalne straže. Gre za eno največjih reševalnih misij migrantov v Sredozemlju do danes.

Italijanska obalna straža je ponoči pred obalo Libije rešila več kot 3400 beguncev. Prepeljali so jih na italijansko ozemlje, je sporočil tiskovni predstavnik italijanske obalne straže, ki je še opozoril, da danes pričakujejo še več reševalnih operacij, saj je Sredozemsko morje relativno mirno, kar bi tihotapci ljudi lahko izkoristili.

Evropski poslanci so danes v Strasbourgu sprejeli resolucijo o begunski krizi v Sredozemlju, v kateri pozivajo k več solidarnosti in določitvi zavezujočih kvot za razporeditev prosilcev za azil med vse članice EU. Pozivajo tudi k učinkoviti evropski reševalni operaciji in k najostrejšim kaznim za tihotapce z ljudmi.

Evropski poslanci bodo na plenarnem zasedanju v Strasbourgu, ki se bo začelo danes popoldne, zahtevali konkretne ukrepe, ki bodo naredili konec množičnemu umiranju migrantov v Sredozemlju. To bo tema tokratne osrednje razprave s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem v sredo dopoldne, poslanci pa bodo sprejeli tudi resolucijo.

Prebežniki, ki jih bo Slovenija sprejela v okviru pilotnega projekta preselitve beguncev, bodo v Sloveniji dobili mednarodno zaščito, status begunca, je danes v Ljubljani novinarjem povedala generalna direktorica Direktorata za migracije in integracijo na notranjem ministrstvu Nina Gregori.

Prebežniki, ki jih bo Slovenija sprejela v okviru pilotnega projekta preselitve beguncev, bodo v Sloveniji dobili mednarodno zaščito, status begunca, je danes v Ljubljani novinarjem povedala generalna direktorica Direktorata za migracije in integracijo na notranjem ministrstvu Nina Gregori.

Hrvaška je ponudila ladjo obalne straže za okrepljeno evropsko operacijo Triton, s katero namerava EU preprečiti nevarna potovanja migrantov čez Sredozemlje. Hrvaški premier Zoran Milanović je sicer na četrtkovem vrhu EU v Bruslju sporočil, da Hrvaška nima možnosti, da bi prevzela del prebežnikov, ki iščejo boljše življenje v Evropi.

Predsednik vlade Miro Cerar pričakuje, da bodo voditelji članic EU danes na izrednem sestanku o begunski krizi v Sredozemlju družno izrazili solidarnost in jo podkrepili s konkretnimi ukrepi. Slovenija je od septembra naprej pripravljena pomagati z ladjo Triglav, je pojasnil premier.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je danes po srečanju z italijanskim kolegom Sergiom Mattarello v Zagrebu potrdila, da bo Hrvaška maja Italiji poslala eno svojih ladij kot pomoč pri reševanju skupnega evropskega problema množičnih prihodov beguncev iz Afrike in Bližnjega vzhoda. Namero je potrdila tudi hrvaška vlada.

Ob tem, ko zadnje čase vse bolj poslušamo o tragičnih nesrečah prenatrpanih begunskih čolnov v sredozemskem morju, prihaja na dan poročilo, ki ugotavlja, da premožni Sirci in Palesticni prebegnejo v Evropo kar na jahtah.

Štiri dni po tragediji, ko je ob obali Libije minuli konec tedna potonilo plovilo z na stotine prebežnikov na krovu in je po ocenah umrlo 800 ljudi, prihajajo na dan nove grozljive podrobnosti o nesreči. Tunizijski kapitan ladje naj bi ves čas pil vino in kadil hašiš, večina beguncev pa je bila zaklenjena v podpalubju, so povedali preživeli.

Varnostni svet ZN je po nedeljski tragediji v Sredozemskem morju, v kateri je umrlo med 800 do 900 ljudi, izrazil obžalovanje in globoko zaskrbljenost zaradi vse več tihotapljenja migrantov v Sredozemlju in ogrožanja njihovih življenj. Najpomembnejši organ ZN je v soglasno sprejeti izjavi pozval h kaznovanju odgovornih.

EU bi pri iskanju rešitve za vprašanje migracij prek Sredozemskega morja, ki se večkrat končajo tragično, morala slediti avstralskemu zgledu, saj je to edini način za ustavitev umiranja na morju, je danes predlagal avstralski premier Tony Abbott. Njegova vlada je uvedla stroge ukrepe za zajezitev migracijskih tokov, ki so deležni hudih kritik.

Med sedemindvajstimi preživelimi iz ribiške ladje, ki je v nedeljo potonila v Sredozemskem morju, sta tudi turški kapitan in član posadke. Policisti so ju prijeli, čaka pa ju obtožnica zaradi tihotapljenja ljudi.

Ko je pred leti pri Lampedusi potonila ladja, polna migrantov, in v smrt potegnila približno 400 ljudi, so se evropski politiki zgrnili na ta mali otok in drug za drugim ponavljali: »Nikoli več.« Zavezali so se, da bodo storili vse za preprečitev takšnih katastrof. Ostalo je pri besedah, Evropa posluha ni pokazala in nova tragedija je bila neizbežna.

Evropska komisija je danes v Luksemburgu na skupnem zasedanju zunanjih in notranjih ministrov EU predstavila načrt v desetih točkah za ukrepanje v odziv na krizo z begunci v Sredozemlju. Zunanji in notranji ministri so načrt podprli, v četrtek bodo o njem na izrednem zasedanju v Bruslju razpravljali voditelji članic EU.

Pogoji varčevanja, ki jih Grčiji od leta 2010 vsiljujejo institucije trojke, so odprli rane na vseh slojih grške družbe, najbolj pa so jih občutili pripadniki srednjega sloja, ki so to nehali biti. Reportažo smo spisali v Atenah.