Štiri dni po tragediji, ko je ob obali Libije minuli konec tedna potonilo plovilo z na stotine prebežnikov na krovu in je po ocenah umrlo 800 ljudi, prihajajo na dan nove grozljive podrobnosti o nesreči. Tunizijski kapitan ladje naj bi ves čas pil vino in kadil hašiš, večina beguncev pa je bila zaklenjena v podpalubju, so povedali preživeli.

Varnostni svet ZN je po nedeljski tragediji v Sredozemskem morju, v kateri je umrlo med 800 do 900 ljudi, izrazil obžalovanje in globoko zaskrbljenost zaradi vse več tihotapljenja migrantov v Sredozemlju in ogrožanja njihovih življenj. Najpomembnejši organ ZN je v soglasno sprejeti izjavi pozval h kaznovanju odgovornih.

EU bi pri iskanju rešitve za vprašanje migracij prek Sredozemskega morja, ki se večkrat končajo tragično, morala slediti avstralskemu zgledu, saj je to edini način za ustavitev umiranja na morju, je danes predlagal avstralski premier Tony Abbott. Njegova vlada je uvedla stroge ukrepe za zajezitev migracijskih tokov, ki so deležni hudih kritik.

Med sedemindvajstimi preživelimi iz ribiške ladje, ki je v nedeljo potonila v Sredozemskem morju, sta tudi turški kapitan in član posadke. Policisti so ju prijeli, čaka pa ju obtožnica zaradi tihotapljenja ljudi.

Ko je pred leti pri Lampedusi potonila ladja, polna migrantov, in v smrt potegnila približno 400 ljudi, so se evropski politiki zgrnili na ta mali otok in drug za drugim ponavljali: »Nikoli več.« Zavezali so se, da bodo storili vse za preprečitev takšnih katastrof. Ostalo je pri besedah, Evropa posluha ni pokazala in nova tragedija je bila neizbežna.

Evropska komisija je danes v Luksemburgu na skupnem zasedanju zunanjih in notranjih ministrov EU predstavila načrt v desetih točkah za ukrepanje v odziv na krizo z begunci v Sredozemlju. Zunanji in notranji ministri so načrt podprli, v četrtek bodo o njem na izrednem zasedanju v Bruslju razpravljali voditelji članic EU.

Pogoji varčevanja, ki jih Grčiji od leta 2010 vsiljujejo institucije trojke, so odprli rane na vseh slojih grške družbe, najbolj pa so jih občutili pripadniki srednjega sloja, ki so to nehali biti. Reportažo smo spisali v Atenah.

Pred obalo grškega turističnega otoka Rodos se je danes zaletela v čer ladja z begunci, na kateri je bilo skoraj sto ljudi. Trije med njimi so v brodolomu izgubili življenje, med njimi tudi štiriletni otrok, je sporočila grška obalna straža. 93 prebežnikov so rešili iz morja, od tega so jih 30 prepeljali v bližnjo bolnišnico.

Na ladji, ki se je včeraj prevrnila okoli 200 kilometrov južno od obale italijanskega otoka Lampedusa in okoli 100 kilometrov od libijske obale, je bilo okoli 900 migrantov. Doslej so uspelo rešiti le okoli 30 ljudi. Na žalost pa so iz vode potegnili tudi 24 trupel. Preživeli poročajo, kaj se je dogajalo na 30 metrov dolgi ribiški ladji.

Pred obalo Libije se je ponoči prevrnila ribiška ladja z okoli 700 migranti na krovu. Oblasti se bojijo, da je večina utonila. Brodolom je potrdil Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR). Nesrečo je po navedbah tiskovne predstavnice Carlotte Sami preživelo le 28 ljudi, slednji pa so ocenili, da je bilo skupno na ladji več kot 700 ljudi.

Gmotna škoda, povzročena Slovencem v drugi svetovni vojni, še ni bila povrnjena, opozarja prof. Ivica Žnidaršič, dolgoletna predsednica Društva izgnancev Slovenije 1941–1945. Ti pričakujejo, da bo vsaj 12. vlada kaj naredila, a po mnenju aktualnega predsednika vlade Mira Cerarja mora biti »za odpiranje tega vprašanja ustrezen trenutek«.

Dimitri Christopoulos je profesor političnih znanosti in zgodovine na Univerzi Panteion v Atenah. Z njim smo govorili o humanitarni krizi, ki se je v Grčiji razvila zaradi vsiljene politike varčevanja. Intervju smo opravili v Atenah.

Sirski predsednik Bašar al Asad je v pogovoru za današnji švedski časnik Expressen dejal, da najnevarnejši voditelji skrajne Islamske države v Sirijo prihajajo iz Skandinavije. Dodal je, da je to dejstvo, pri tem pa se je posredno skliceval na podatke sirske obveščevalne službe, povzema avstrijska tiskovna agencija APA.

Italijanska policija je aretirala 15 afriških migrantov, ki so po navedbah očividcev v sporu med muslimani in kristjani, ki je izbruhnil na čolnu s prebežniki, namenjenem v Italijo, v morje pometali 12 ljudi. Ti so nato najverjetneje utonili v Sredozemlju, poročajo tuje tiskovne agencije.

Nevladna organizacija Amnesty International Slovenija je danes v središču Ljubljane priredila shod v tišini. Z njim so aktivisti opozorili na zgrešenost priseljenske politike EU, zaradi katere je samo v lanskem letu med prečkanjem Sredozemskega morja umrlo več kot 3400 migrantov in beguncev, ki bežijo pred nevzdržnimi razmerami.

V morju pred obalo Libije so v zadnjih 24 urah rešili 978 nezakonitih priseljencev, enega pa so našli mrtvega. Kot je danes sporočila italijanska obalna straža, so se kakih 55 kilometrov od libijske obale v težavah znašla tri plovila s prebežniki.

Na današnji dan je leta 2006 umrla slovenska pevka Majda Sepe.

Evropska unija je danes vse vpletene strani v konflikt v Siriji pozvala, naj zagotovijo nemoteno dostavo humanitarne pomoči in omogočijo varen umik civilistov iz begunskega taborišča Jarmuk v Damasku. Tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je pozval k takojšnji akciji v Jarmuku, ki so ga zasedli skrajneži Islamske države.

Varnostni svet ZN je danes izrazil globoko zaskrbljenost nad usodo 18.000 palestinskih beguncev v sirskem taborišču Jarmuk le sedem kilometrov od Damaska, ki so ga večinoma zavzeli teroristi Islamske države (IS), ter zahteval takojšen in neoviran humanitarni dostop do ujetih ljudi.

Skrajna Islamska država je zavzela že skoraj celotno palestinsko begunsko taborišče Jarmuk v sirski prestolnici Damask, potem ko so njeni pripadniki danes znova napredovali, so posvarili aktivisti. Džihadisti so v palestinsko taborišče sicer vdrli pred skoraj tednom dni, humanitarne razmere tam pa so kritične.