Ali živite življenje svojih prednikov? To je resnica o celičnem spominu
Ste se že kdaj vprašali, zakaj se vam dogaja to, kar se vam dogaja? Zakaj delate, kar delate, in zakaj čutite stvari, za katere nimate po vašem prave podlage?
Včasih si enostavno ne moremo pomagati. V nas se vzbudi neka tesnoba, mogoče neko čustvo, ki nam enostavno ni podobno – kot da ne bi bilo naše. Dejansko ta čustva niso naša – to je dediščina družine, v katero smo se rodili z namenom, da ozavestimo in presežemo svoje omejitve.
Celični spomini se prenašajo preko genskega zapisa, in to celo do devet rodov. Naj vam zastavim vprašanje: veste, kaj se je vašimi prednikom dogajalo leta 1700? Verjetno se vam še sanja ne. Dovolite, da z vami podelim nekaj zgodovinskih dejstev:
· Leta 1681 je divjala v Mariboru kuga. Pokosila je tretjino meščanov.
· Dobrih sto let kasneje je Slovenijo zavzel Napoleon. Takoj za njim (od leta 1813 do 1817) je našo deželo zajela lakota. V Indoneziji je leta 1815 izbruhnil ognjenik. Veter je prinesel oblak saj nad naše kraje – tri leta je bilo sonce zamegljeno, pridelki niso dozoreli, čebele niso letale. Leto 1816 je bilo leto brez poletja. Lakoto je omilil Žiga Zois, ko je s Češkega prinesel tatarsko ajdo.
· 1914 – prva svetovna vojna
· 1918 – španska gripa, ki je pokosila od 50 do 100 milijonov ljudi.
· 1941 – druga svetovna vojna
Pomislite, koliko strahu glede preživetja, zaradi ogroženosti, lakote, preganjanja, pobojev je bil deležen naš narod! Vse to se je zarezalo v duše ljudi in vsi ti občutki se prenašajo iz roda v rod – preko celičnega spomina.
Kako se to odraža v ljudeh
Za lažje razumevanje vam predstavljam nekaj primerov mojih klientov, ki so zaradi različnih dejanj, spominov in občutij prednikov v svojem življenju naleteli na neštete težave. Se s podobnim morda soočate tudi vi?
Prvi primer: Napad tesnobe
Na svetovanje je prišla mlada gospa, ki je imela težave s tesnobo, občutkom preganjavice, strahom pred zaprtimi prostori, samomorilne misli, občutek, da je obtičala. V zadnjem času se ji je počutje spet poslabšalo. Občutek tesnobe, stiskanje v prsih, občutek, da jo nekaj duši ...
Ko sva se pogovarjali, sva prišli tudi do koronavirusa. Doma se o tem veliko pogovarjajo, spremljajo novice, nakupili so nekaj zalog ... Vse to je v njej sprožilo občutek ogroženosti – strah, da bo zbolela in umrla ...
Ko se vam nenadoma vzbudijo neki grozni občutki, je velika verjetnost, da ti občutki niso vaši – lahko so celični spomini, ki se prenašajo po družinskem deblu; lahko pa so dušni spomini, ki jih je duša prinesla s seboj na svet.
Drugi primer: Strah pred izstopanjem
Gospa je delala kot medicinska sestra. V zadnjih letih je obiskala vse možne tečaje za osebno rast in zdravljenje. Čuti, da ima v sebi neki dar, da lahko pomaga ljudem, vendar si nikakor ne upa izstopiti – bolj varno je hoditi po tečajih. Kaj jo zadržuje? Preko mišičnega testa sva ugotovili, da ima v svoji podzavesti strah pred izstopanjem. Pomislite – v zgodovini so ljudi, ki so izstopali, sežgali na grmadi, preganjali so jih, jih mučili.
Očitno si je duša izbrala okoliščine, v katerih bo lahko neke »kode« predelala. Da pa lahko ozavestimo, kaj moramo preseči, moramo najprej izkusiti podobno bolečino, da jo ozavestimo in da jo lahko pozdravimo.
Tretji primer: Nenehni boji s kilogrami
K meni je prišla gospa, ki nikakor ni mogla shujšati. Pozna vse zakonitosti zdrave prehrane, ko pa pride do kruha, se mu ne more upreti. Ko sva preko mišičnega testa preverjali njena podzavestna prepričanja, sva ugotovili, da ima v svoji podzavesti zapis strahu pred pomanjkanjem in lakoto. Njen program je velel, da se kruhu nikoli ne bo odpovedala.
Avtoimuna obolenja so povezana s potlačevanjem čustev
Programi, ki se prenašajo iz roda v rod, so: bodi tiho, potrpi, kaj bodo pa ljudje rekli, bodi priden/-na, bodi ubogljiv/-a ...
Bolj ko tlačimo svoja čustva, bolj verjetno se bo enkrat telo uprlo. Zanimiv podatek, ki je objavljan v knjigi Ko telo reče ne, je, da je skoraj 50 odstotkov žensk, ki zbolijo za sindromom razdražljivega črevesja, izkusilo neko obliko zlorabe. Zaradi te izkušnje postane njihov živčni sistem preobčutljiv na dražljaje in odreagira ob najmanjšem stresu.
Škodujejo pa tudi rane iz otroštva. Človek, ki je v zgodnji mladosti izkusil travme svojih staršev, se je naučil, da jih ne sme še dodatno obremenjevati. To zanikanje svojih čustev in potreba po zadovoljevanju potreb drugih se lahko kasneje izrazi kot kronična bolezen. Pogosto kot rak na prsih.
Kako počistiti celične spomine
Verjetno ste se vprašali, kako počistiti vse te podzavestne programe in celične spomine. Obstaja zdravilna molitev, ki je opisana v knjigi Ko ima življenje žur:
Zdravilna molitev dekodiranja
Sedite vzravnano, s čim bolj ravno hrbtenico. Dlani obrnite navzgor in pustite, da počivata na vaših stegnih. Recite: »Na pomoč kličem vse svetle sile.« Globoko vdihnite skozi nos in počasi izdihnite skozi usta. Sedaj je čas, da preberete molitev:
»Vsemogočni Bog, če je v skladu z božanskimi zakoni, naj se sčistijo v vseh smereh časa in prostora vse zavedne in nezavedne kode moje duše, ki so povezane z _______ (mojo težavo). Naj se vse ravni mojega duha napolnijo z zdravilno božansko ljubeznijo.«
Nato globoko vdihnite skozi nos. Dovolite, da se pljuča napolnijo z novo energijo. Roki sklenite, ju dajte na predel obraza in si ponavljajte (tiho ali naglas) misel:
»Sprejemam zdravljenje. Vsi nivoji moje duše se polnijo z zdravilno božjo svetlobo.«
Nato roki spustite na predel srca in ponovno globoko vdihnite, zadržite dih in izdihnite. Na koncu recite samo: »Hvala za zdravljenje.«