Profimedia

Kolinda Grabar-Kitarović je v čustveni objavi zapisala, da je njena mama Miljenka Dubravka Grabar dolga leta živela z Alzheimerjevo boleznijo, a je umrla zaradi posledic raka na ledvicah. »Preminula je zaradi posledic raka na ledvicah, ki so ga odkrili v zadnji fazi, ko so se ji že kosti lomile zaradi metastaz. Bilo je nepopisno težko gledati jo, kako trpi v hudih bolečinah.« Simbolično je umrla na veliki petek, dan trpljenja po krščanski tradiciji, kar je Kolindo še dodatno ganilo.

»Končno sem zbrala dovolj moči, da se vam na kratko oglasim v tem izjemno težkem in bolečem tednu za mene in mojo družino. Nisem zbrala moči niti, da bi vam voščila vesel in blagoslovljen velikonočni praznik, zato to počnem zdaj – s posebnim blagoslovom vsem, ki iščete mir, tako kot ga je iskala tudi moja mama.«

Življenje polno odrekanj in podpore

V objavi je delila tudi spomine na mamino skromno in predano življenje. Kot mlado dekle je morala pogosto izostajati iz šole, da je pomagala doma. Kljub temu da ni imela možnosti dokončati niti srednje šole, je močno verjela v pomen izobrazbe. Grabar-Kitarović je izpostavila, kako se je mama nesebično žrtvovala za družino: »Naredila je vse, kar je mogla, da bi meni omogočila drugačno življenje. Žrtvovala se je za vse nas.«

Ko se je Kolinda odločala, ali naj sprejme ministrski položaj, je imela zaradi dveh majhnih otrok pomisleke. A mama jo je brez oklevanja podprla in ji obljubila pomoč pri skrbi za družino. »Ko sem pred leti močno dvomila, ali naj sprejmem ministrski položaj, ker sta bila zame na prvem mestu moja dva majhna otroka, je – na moje presenečenje – brez obotavljanja dejala, da moram sprejeti to obveznost, in da bo ona naredila vse, da mi pomaga.«

Slovo v krogu družine

Kolinda je mamo opisala kot izjemno skromno žensko, ki ni marala protokola, razkošja in javne pozornosti. Eden redkih trenutkov, ko je bila vidno ganjena, je bil obisk koncerta v dvorani Generalne skupščine Organizacije  združenih narodov (OZN) v New Yorku. Tudi svoje zadnje slovo si je mama želela v ozkem družinskem krogu, skromno in brez pompa. »Njena želja je bila, da je njen zadnji slovo izključno v krogu najožje družine – skromno in brez pompa.«

Zahvalila se je vsem, ki so njeno mamo spoštovali, imeli radi in zanjo skrbeli – še posebej zdravstvenemu osebju. Poudarila je, da je njihovo sočutje pomagalo tudi njej pri soočanju z izgubo.