Profimedia

Kitajske oblasti zaenkrat ne popuščajo, a so v Pekingu včeraj poudarili, da so pripravljeni na trgovinske pogovore z Washingtonom. »Vrata so na stežaj odprta,« so sporočili ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki je dan pred tem nakazal, da je pripravljen po doseženem dogovoru s Kitajsko carine znatno znižati.

Spomnimo, ZDA so carine za blago s Kitajske zvišale na skupno kar 145 odstotkov, na kar so se v Pekingu odzvali z dvigom carin na uvoz iz ZDA na 125 odstotkov. Vse skupaj je močno zatreslo trge po svetu.

Končne odločitve še ni

Po današnjem poročanju tiskovne agencije Reuters, ki se opira na vir, seznanjen z zadevo, naj bi Trumpova administracija kmalu znižala carine za kitajsko blago. Po njegovih besedah bo sicer vsak tak ukrep sprejet le v povezavi s pogajanji s Kitajsko, da torej ne bo sprejet enostransko.

O tem, da naj bi v Beli hiši v želji po zmanjšanju napetosti razmišljali o znižanju carin, je že prej poročal ameriški časnik Wall Street Journal. Po poročanju časnika bi lahko Trumpova administracija carine znižala na 50 do 65 odstotkov, a naj Trump še ne bi sprejel končne odločitve, na mizi pa naj bi bilo več možnosti. Bela hiša se na poročanje še ni odzvala.

Pritiski na Fed

Ameriški borzni indeksi so se danes na podlagi poročil znova obarvali zeleno. K boljšemu razpoloženju vlagateljev je v veliki meri prispevalo tudi dejstvo, da se je Trump v torek nekoliko distanciral o svojih groženj, uperjenih v predsednika ameriške centralne banke (Fed) Jeroma Powlla. Fed je namreč z razlogom neodvisna institucija, v demokratičnih državah so namreč že dolgo tega doumeli, da monetarne politike ni dobro prepustiti v roke politikov.

Ob Trumpovih grožnjah prejšnji teden, ki na Powlla že dlje časa vrši pritisk, da bi slednji znižal obrestne mere, so se pričakovano zdrznili vlagatelji, ameriški borzni indeksi pa so še enkrat več potonili. To dejstvo kot kaže ni ušlo Trumpu, ki je v torek na vprašanje, ali še vedno namerava odpustiti Powlla, zagotovil, da ga ne bo odpustil, niti če ne bo upošteval njegovih pozivov k znižanju obrestnih mer. Trump si znižanja obrestnih mer želi predvsem zaradi lažjega financiranja kolosalnega ameriškega državnega dolga, a mora Powell seveda tehtati tudi inflacijo. Centralne banke se namreč proti visoki inflaciji običajno borijo z zvišanjem obrestnih mer, zaradi Trumpove carinske vojne pa ZDA grozi izdatno zvišanje inflacije.