Mateja Kocjančiča ljubitelji narodno-zabavne glasbe dobro poznajo kot avtorja številnih besedil, ki so osvojile nagrade na največjih festivalih pri nas.

Lani je izdal svoj prvenec, narodno-zabavni kriminalni roman Poslednji valček, zdaj pa lahko na knjižnih policah najdemo njegov drugi roman Veselička. Javnosti jo je v pogovoru z Brigito Lavrič predstavil včeraj popoldne na žužemberškem gradu.

Tokrat gre za primer izginotja Blaža Polovinška, člana Ansambla Tarantača. Ta se v noči iz sobote na nedeljo pelje iz Brezove Rebri v Veliki Lipovec, a tja ne prispe. Naslednje jutro najdejo njegov karamboliran avto, v njem je tudi nedotaknjen telefon, za Blažem pa izgine vsaka sled. »V sosledju dogodkov se razkrivajo pikantne podrobnosti iz Blaževega življenja, ki jih poleg tega, da spremljamo policijsko preiskavo, v prvi osebi pripovedujejo njegova žena in njegova dva prijatelja iz ansambla,« je opisal Žužemberčan Kocjančič, ki je tokrat za kraj dogajanja izbral periferijo žužemberške občine - Veliki Lipovec, Ajdovec, Brezovo Reber, Vrh pri Hinjah in Visejec, pa še kam drugam zavije zgodba, denimo v Blatnik pri Črmošnjicah in celo v tujino.

»Glasba je tokrat bolj postranski spremljevalec zgodbe. Dovolil pa sem si dregniti v stvari, ki so v slovenski literaturi redkeje opisovane. Zasvojenost z duhovnostjo in samopomočjo na primer, ali pa pretirana uporaba kletvic, pa mejne spolne prakse in svet finančnih prevar. Nekaj takih tematik sem odprl, ki so uničile življenje marsikomu tudi iz glasbenih krogov. Težke zgodbe sem poizkušal povedati z nasmehom in z naukom. Upam, da mi je uspelo,« je povedal in dodal, da je po končanem pisanju veliko razmišljal, kakšen je žanr Veseličke in ga na koncu opredelil kot ohlapno kriminalko.

Tako kot prva je tudi ta knjiga izdal v samozaložbi v nakladi 700 izvodov. »Poslednji valček je bil pred izidom na eni od največjih slovenskih založb, ki si je zadnji trenutek premislila in knjige ni želela izdati. Jaz pa nisem človek, ki bi lahko napisal knjigo in nato doma posedal in čakal pol leta za vsako branje založnika, ki si potem premisli. Tokrat založnika nisem niti iskal. Od prve knjige sem imel že podpisane vse pogodbe z distributerji in ponudniki elektronskih verzij knjig. Škoda bi bilo iskati druge poti. Ne zapiram pa vrat. Mogoče že naslednja, če bo, izide v okviru kakšne založbe,« je dejal. Na jesen lahko pričakujemo tudi elektronsko izdajo in pa zvočno knjigo. »Veseličko bom, tako kot Poslednji valček, prebral sam,« je še pridal Matej Kocjančič.