Arhiv Lokalno.si

Ko smo bili nekateri mladi, smo se navduševali nad sendviči, nismo še dobro odrasli, ko je bil zakon hot dog, potem so prišli 'neki novi klinci', ki so prisegali na McDonald, vmes so bile seveda tudi večne pizze, in približno pred 15 leti so se Ljubljančani začeli navduševati nad kebabom. Da je prodrl do Novega mesta, je trajalo dobro desetletje. Zdaj imamo tri dobro obiskane 'kebabdžinice'. Ena je na Kandijski cesti, druga v BTC-ju in tretja nasproti Hedere. Vse smo obiskali, ker nas je zanimalo, kdo nam ponuja pregrešno okusno meso z zelenjavo in tekočimi omakami, od kod so prišli in kaj sploh je kebab.

Najprej smo nasproti Hedere obiskali Pajzlc (tako se imenuje) in lastnik, Albanec iz Makedonije Namik Beđeti, je prijazno povedal, da je kebab lahko iz piščančjega ali pa telečjega mesa. V Novo mesto je sam prišel iz Celja, kjer ima njegova osemčlanska družina tudi lokal, kjer pečejo kebab, še dva pa imajo v Velenju. Zmrznjeno meso na palici pripeljejo sami iz Nemčije: ''Naš kebab je zelo kakovosten, ker ga sami kupimo in pripeljemo. Vedno je svež in vedno je okusen. Tudi sam si ga vsak dan privoščim.'' Medtem, ko smo Namika opazovali pri delu, smo poklepetali tudi z naključnimi strankami, ki so bile vse polne hvale nad to turško jedjo, kakor nas je malo prej podučil gostitelj. Povprašali smo ga še po omakah (iz česa so sestavljene), pa se je samo nasmehnil in rekel, da je to družinska skrivnost.

Še isti dan nas je sprejel Mustafa Rustemi, tudi Albanec iz Makedonije, ki je v Novem mestu že 22 let (znan je po izdelovanju kornetov za sladoled). Na Kandijski cesti ima lokal Pri Gzimiju. Odprl ga je septembra lani, vodi pa ga njegov sin iz imena lokala. Glede kebaba nam je povedal enako: ''Dobimo ga iz Nemčije, omake pa pripravimo sami. Recept je družinska skrivnost in vam ga ne bom izdal. Zadovoljni smo z obiskom, in ker smo skromni, lahko preživimo s to dejavnostjo. Veste, nam ni do tega, da bi bili bogati; sam pa se imam za bogatega zato, ker sem človek.''

Ker so vse dobre stvari tri, smo obiskali še Burana Zendelija, ki peče in prodaja kebab pri BTC-ju. Povedal je, da je v Sloveniji že 30 let in da je bil prvi, ki je v Ljubljani začel prodajati meso na palici. Ker gre za Turka iz Makedonije, ki se je izučil pri bratrancu v Nemčiji, je logično, da se lokal imenuje Turk. V Novem mestu je od lani in tudi pri njem gre za družinsko podjetje, v katerega sodijo še žena in trije otroci. Ponovil je znane stvari, in sicer, da gre za turško jed, da meso dobijo iz Nemčije, da ga je treba peči približno 20 minut in da so prelivi družinska skrivnost. Tudi on je zadovoljen z obiskom in prav ponosno je povedal: ''Zelo pazimo na čistočo in kakovost. Obiskale so me že vse mogoče inšpekcije in prav nobena ni imela nikakršnih pripomb. Prav tako jih nimajo gostje.''

In kaj smo še ugotovili? Nihče od omenjenih ne prodaja alkohola. Pravijo, da zato, ker nočejo imeti težav. Odprti so pozno v noč (do polnoči) in si želijo vse kaj drugega kot opite goste. Lepo, in verjetno tudi prav, ampak nam bi ob tistem malo bolj pikantnem prelivu prav dobro del vrček piva. Pa smo zdržali brez njega.

Privoščili smo si ga, ko smo še malo pobrskali po spletnih straneh in, glej ga vraga, ugotovili, da kebab sploh ni turška jed, ampak izvira iz Perzijskih držav, menda pa so ga poznali že stari Grki. Res pa je, da smo izbrskali tudi podatek, da turška verzija Doner kebab izvira iz mesta Bursa v Turčiji, kjer je neki Iskender leta 1903 natikal meso na palico in ga nato počasi pekel.

Ponekod v Sloveniji pa je v zvezi s kebabom še neka zanimivost. Če ga jeste prvič (le kako to preverijo?) in vam po treh ugrizih ni všeč, vam ga ni treba plačati.

In seveda je kebab tudi v Guinessovi knjigo rekordov. Najdaljšega, dolg je bil tri metre in pol, so spekli v Izraelu aprila leta 2007.

Še je zanimivosti, morda tudi to, da vsi omenjeni v Novem mestu poleg kebaba ponujajo še marsikaj za pod zob, a kebab prepričljivo prevladuje. Vsi imajo tudi načrte: Zendeli bo odprl še slaščičarno, Rustemi bo poleti prodajal sladoled, Beđeti pa ima dela s svojimi štirimi lokali dovolj in se za zdaj ne namerava širiti. Da so vsi prijazni in ustrežljivi, najbrž ni treba poudarjati, da smo kebab s slastjo pojedli tudi mi, ste najbrž uganili, da imamo del oblačila, na katerem je vzorec preliva, v kemični čistilnici, vas pa najbrž ne zanima. 

Mimogrede, recepte za preliv boste našli na internetu, če pa je to tisto tapravo, pa presodite sami.

Galerija

Arhiv Lokalno.si