Arhiv Štajerskega Tednika

Četudi jih toliko let ni bilo na Ptuju, so spomini še zelo živi, nekateri pa so v teh prazničnih dneh nastali na novo: doživetje na revijalnem nastopu, izjemen odziv občinstva, stoječe ovacije, to se ne pozabi. To je bil nastop za njihovo dušo, kot je bil nedeljski veliki finale, ko je njihova viža iz leta 1983 Te domače viže postala naj viža 50 let ptujskega festivala NZG.

Zaigrali in zapeli pa so tudi pesem Pridi, moj fant, ki so jo zaigrali na finalnem večeru prvega ptujskega festivala NZG v letu 1969. Njena avtorja sta Franc Pupis in Franc Kraner. Pri tej skladbi se jim je pridružil instrumentalni sekstet, v katerem so igrali sami akademiki: Zdravko Hribar (harmonika), Hervin Jakončič (ritem kitara), Tomaž Zorko (kontrabas), Darko Abram (klarinet), Dušan Urbajs (trobenta) in Drago Gradišek (rog). Ta je skupaj z vokalisti Francem Kramerjem, Tonetom Rusom in Francijem Pupisem tudi sestavljal prvo zasedbo ansambla Fantje z vseh vetrov. Ansambel, ki igra 40 let, pa sestavljajo: Tone Rus, Franc Kramer, Franci Pupis, Primož Berus, Iztok Perozzi (Mišo), Vlado Matkovič, Marjan Luzar in Jože Dobovšek (Joe). Še vedno pa v svojih srcih nosijo ustanovnega člana Braneta Cekuto, ki jih je zapustil star komaj 40 let.

Ko se je rojeval ptujski festival narodno-zabavne glasbe in še nekaj časa po tem, je bila narodno-zabavna glasba medijsko zapostavljena. Nekoliko se je stanje začelo izboljševati leta 1983, ko je zasijala njihova pesem Te domače viže, ki so jo Slovenci izjemno dobro sprejeli. Tudi stroka jo je pohvalila. Za ansambel pa je tudi velika čast, da je skladba postala avizo ptujskega festivala NZG. Danes jo igrajo mnogi ansambli.

„V narodno-zabavni glasbi je toliko lepih besedil. Marsikateri pesnik pove, da jih ni v vsaki glasbi toliko,“ pove Franc Kramer, pisec besedil, ki poudarja, da za je vsako pesem oz. besedilo potreben čas. Besedil ni mogoče pisati po naročilu.

„Moral si biti zlat, da si prišel v studio ...!“

Preberite več v Štajerskem Tedniku