Arhiv Štajerskega Tednika

Ponosen je, da ga je festivalska strokovna žirija izbrala za nastop med 109 prijavljenimi skladbami.Njegova skladba Lebdiva ima zanimivo zgodbo. Nastala je spontano, med sprehodom na Mestni Vrh in klopco ljubezni, kamor zelo rad zahaja. Najprej je nastal refren, čez čas so nastale še kitice. Končno obliko pa je skladba dobila v studiu, skupaj z Nikom Kostanjevcem, ki je soavtor glasbe in koproducent.

„Spomnim se, ravno sem končal z nekim službenim sestankom, ko sem dobil klic z neznane številke. Oglasil sem se, klicala me je gospodična Klavdija iz Avditorija, vprašala, ali sem julija prost, da bi prišel nastopat. Malo sem se nasmejal, saj sem sprva mislil, da me kdo malo zafrkava. Od 109 prijavljenih skladb je bilo enajst izbranih, tri povabljene. To si štejem v neizmerno čast,“ je povedal Aljaž Ramot.

Glasba Aljaža spremlja že od zgodnje mladosti. Skupaj se je našlo nekaj nadebudnih somišljenikov. Prijateljev oče je imel delavnico, podprl je mlade glasbenike, pri njem so lahko vadili. Eni so začeli v garaži, Aljaž in prijatelji v delavnici. Vsi so bili kitaristi, imeli so tudi bobnarja. Nekdo se je moral javiti, da bo pel. Aljaž kot najbolj karizmatičen je poskusil. Na začetku je pel sam sebi, nato je zapel še mami in očetu, ki sta rekla, da je njegovo petje v redu. Ko so jih na vajah začele poslušati punce, pa se je že videlo, da je bila odločitev za petje pravilna. Zelo hitro se je petju pridružilo pisanje skladb. Prvi in drugi letnik gimnazije je s petjem še nekako šlo, potem je močno mutiral. Prišlo je spoznanje, da vsi, ki želijo v petju nekaj doseči, imajo učitelje. Tudi sam je poskusil pri profesorici Jasni Drobne, ki je vodi pevsko šolo Alegro. Začelo se je tudi sodelovanje s Karin Zemljič, zelo dobro slovensko vokalistko, ki je večkrat nastopila na Evrosongu kot spremljevalna vokalistka. V njej je našel pravo profesorico, ki mu je pomagala, da je pevsko kakovostno zelo napredoval.

Podoben vokalu Michaela Bublu

Preberite več v Štajerskem Tedniku