Arhiv NTRC

Ujeli smo ga pred nastopom v Celjskem domu, dan prej je igral v Slovenski filharmoniji. Andraž je pritrdil, da so pogosti nastopi tudi telesno naporni, zato mora biti dobro pripravljen. »Na omenjenih koncertih sem imel 50 minut programa, skladbe so zahtevne, tako da gre za precejšen zalogaj. Pred enim od zadnjih nastopov v Velenju sem v roki začutil bolečine zaradi gibov, ko sem izvajal posebne učinke in zvoke.« Priložnost predstavitve na odrih v Celju in Ljubljani je mlad glasbenik dobil z uspešno prijavo na razpis Zveze glasbene mladine Slovenije, ki poskuša mladim poslušalcem približati svet klasične glasbe in mladim glasbenikom omogoča nastope na koncertnih odrih.

Ni bilo vedno lahko

Za učenje harmonike sta ga spodbudila starša, to glasbilo mu je sčasoma priraslo k srcu. Prvih pet let ga je harmoniko v Glasbeni šoli Laško-Radeče poučeval Boris Razboršek. Nato je njegov mentor postal Primož Kranjc iz Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje. Kranjc ga je kasneje to glasbilo učil tudi v umetniški gimnaziji. »Šola ima odlične pogoje za kaljenje mladih glasbenikov. Kljub temu je bilo srednješolsko obdobje zame zelo težko, saj sem imel veliko težav pri slovenščini, skoraj sem že obupal. A sem stisnil zobe, s trudom in podporo staršev sem maturiral. Na akademiji za glasbo, kjer je poudarek na tem, kar me res zanima, sem se našel in uspešno opravljam vse obveznosti.«

Da bo glasba več kot le ena od njegovih prostočasnih dejavnosti, je mlad Štorovčan zaslutil že na tekmovanjih, ki se jih je udeleževal na osnovni ravni glasbenega izobraževanja. Takrat je pri profesorjih, članih strokovnih komisij in pri občinstvu dobil potrditev, da je na pravi poti. Da je njegovo poslanstvo nastopanje za poslušalce.

Meseci piljenja podrobnosti

Za tem, da stopi na oder in raztegne meh, se skriva ogromno priprav. Program, s katerim se od februarja predstavlja na različnih koncertih, je začel študirati že septembra lani. Ves čas se posveča piljenju podrobnosti. »Posebnost harmonikarjev so basovske tipke, ki jih glasbeniki med igranjem ne vidimo, zato moramo za te tone dobiti občutek, sesti nam morajo v spomin. Da pride do tega, je treba neštetokrat ponoviti eno in isto.«

Kdaj ga glasba prevzame do te mere, da lahko njegovo zadovoljstvo začutijo tudi poslušalci? Po njegovih besedah se to zgodi, ko notno gradivo obvlada do potankosti in se lahko prepusti interpretaciji. Eden od pogojev za to je, da program izvaja na pamet.

V svoje nastope vpleta predvsem skladbe iz obdobja baroka in sodobne skladbe. Pojasnil je, da je slednje še toliko težje osvojiti. Za učenje je potrebnega ogromno časa, saj pri tovrstnih delih ni logičnih korakov, ampak so ves čas prisotna presenečenja. Medtem ko imajo skladbe iz obdobja baroka jasnejšo strukturo, harmonijo in melodijo, zato jih lahko osvoji prej.

Foto: SHERPA

»Marsikdo se za obisk koncertov klasične glasbe ne odloči, ker mu ni všeč sodobna glasba, čeprav ji v resnici sploh ni nikoli prisluhnil. Veliko ljudi noče prisluhniti zvrstem, ki so drugačne od tistih, ki jih že poznajo. Bolje bi bilo, če bi glasbi najprej dali priložnost in se potem odločili, kakšen odnos imajo do nje.«

Preberite več v Novem tedniku