Celjska brezposelnost med nižjimi, toda avgust prinaša opozorilo
Na trgu dela brez večjih pretresov: konec avgusta je bilo registriranih 43.231 brezposelnih. V celjski OS se je brezposelnost sicer povečala, a je bila v primerjavi z lanskim avgustom nižja.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Avgusta se je pri Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo manj brezposelnih oseb, zato se je brezposelnost na ravni države še nekoliko zmanjšala. Ob koncu meseca je bilo registriranih 43.231 brezposelnih oseb, kar je 26 oseb oziroma 0,1 odstotka manj kot julija in 1.076 oseb oziroma 2,4 odstotka manj kot avgusta lani, kažejo podatki Zavoda RS za zaposlovanje in Statističnega urada RS (SURS).
Toda pogled proti Celju pokaže nekoliko drugačno sliko. V Območni službi Celje se je število registriranih brezposelnih avgusta v primerjavi z julijem povečalo za 1 odstotek. Kljub temu je bila celjska brezposelnost medletno občutno nižja, in sicer za kar 6,2 odstotka. Celje tako ostaja med območji, kjer je brezposelnost v letu dni opazno upadla.
Celje: avgust navzgor, leto dni precej navzdol
Avgust je na celjskem območju prinesel rahel porast brezposelnosti, vendar ta podatek sam po sebi ne kaže celotne slike. V primerjavi z avgustom 2025 je bilo brezposelnih 6,2 odstotka manj, kar je eden izrazitejših medletnih padcev med območnimi službami Zavoda RS za zaposlovanje.
Boljši rezultat imajo Murska Sobota, kjer je bila brezposelnost medletno nižja za 11,1 odstotka, Trbovlje z 9,2-odstotnim padcem in Ptuj s 5,9 odstotka. Celje se je tako uvrstilo med območja z izrazitim izboljšanjem glede na lansko leto.
Po drugi strani je avgust prinesel rast brezposelnosti tudi v Sevnici, Kranju, Mariboru, Novi Gorici, Trbovljah in Velenju. Največji mesečni porast je bil v Sevnici, in sicer 1,3 odstotka, Celje in Kranj sta sledila z enoodstotno rastjo.
Na ravni Slovenije 43.231 brezposelnih
Slovenski trg dela tako tudi ob koncu poletja ostaja razmeroma stabilen. V prvih osmih mesecih letošnjega leta je bilo pri Zavodu v povprečju mesečno prijavljenih 44.950 brezposelnih, kar je 0,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.
Avgusta se je na novo prijavilo 3.853 brezposelnih, kar je kar 27,3 odstotka manj kot julija in 4,1 odstotka manj kot avgusta lani. Med novoprijavljenimi je bilo največ tistih, ki jim je prenehala zaposlitev za določen čas, to je 1.516 oseb. Sledilo je 756 presežnih delavcev, 348 iskalcev prve zaposlitve in 71 oseb, ki so se prijavile zaradi stečajev.
Zanimiv je predvsem podatek o mladih, ki vstopajo na trg dela: število novih iskalcev prve zaposlitve se je avgusta glede na julij povečalo za 11,2 odstotka, vendar je bilo v primerjavi z lanskim avgustom kar 41,3 odstotka nižje.
Kdo prihaja na Zavod?
Med novo prijavljenimi so avgusta prevladovale osebe, ki jim je delovno razmerje prenehalo v predelovalnih dejavnostih in trgovini. To je pomemben podatek tudi za celjsko regijo, kjer imata industrija in predelovalna dejavnost tradicionalno pomembno vlogo.
Na drugi strani se je avgusta iz evidence odjavilo 3.879 brezposelnih, od tega se jih je 2.076 zaposlilo ali samozaposlilo. To je 10,6 odstotka manj kot julija, a še vedno odstotek več kot avgusta lani.
Med tistimi, ki so našli delo, so bili med drugim tajniki, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, prodajalci, čistilci, skladiščniki, komercialni zastopniki, vozniki, kuhinjski pomočniki, natakarji ter strokovnjaki za prodajo, oglaševanje in trženje.
Delodajalci še vedno iščejo ljudi
Kljub zmanjšanju števila prostih delovnih mest v prvih osmih mesecih leta trg dela ostaja živahen. Delodajalci so Zavodu od januarja do konca avgusta sporočili 104.207 prostih delovnih mest, kar je 1,6 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Samo avgusta so prijavili 13.862 prostih delovnih mest, 3,4 odstotka več kot avgusta lani.
Največ potreb je bilo po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, pomočnikih pri pouku, delavcih pri visokih gradnjah, čistilcih in gospodinjskih pomočnikih, učiteljih razrednega pouka, vzgojiteljih in njihovih pomočnikih, predmetnih učiteljih, prodajalcih, delavcih pri nizkih gradnjah ter voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev.
Za Celje je to posebej zanimiv podatek: industrija, gradbeništvo, trgovina, šolstvo in druge storitvene dejavnosti ostajajo med področji, kjer je povpraševanje po delovni sili izrazito.
Celje je nad slovenskim povprečjem
Širša slika slovenskega trga dela ostaja razmeroma ugodna. Po zadnjih podatkih Statističnega urada je bilo junija v Sloveniji 941.800 delovno aktivnih prebivalcev, kar je 0,1 odstotka več kot maja in 0,1 odstotka manj kot junija lani.
Stopnja registrirane brezposelnosti je junija znašala 4,3 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj kot maja in enako kot junija lani. Med moškimi je bila 4,0-odstotna, med ženskami pa 4,6-odstotna.
Prav pri primerjavi območij pa Celje izstopa: junijska stopnja registrirane brezposelnosti je bila v Območni službi Celje 4,7 odstotka, kar je bilo nad slovenskim povprečjem. Enako stopnjo je imela tudi Sevnica. Najnižji sta bili v Novi Gorici (2,7 odstotka) in Kranju (2,9 odstotka).
Celjska medletna zgodba je nekoliko drugačna
Če bi avgustovsko statistiko pogledali samo skozi mesečno spremembo, bi lahko dobili vtis, da se je položaj na Celjskem poslabšal. Število brezposelnih se je namreč povečalo za odstotek. Toda medletna primerjava pove precej bolj pozitivno zgodbo.
Celjska območna služba je avgusta zabeležila 6,2-odstotni padec brezposelnosti glede na avgust 2025. To pomeni, da je bilo v letu dni brezposelnih občutno manj, čeprav je poletna sezonska dinamika avgusta prinesla nekaj dodatnih prijav.
Na nacionalni ravni je slika podobna: brezposelnost ostaja nizka, število novo prijavljenih se zmanjšuje, delodajalci pa še naprej iščejo delavce. ZRSZ je konec avgusta beležil 43.231 brezposelnih, v letu 2026 pa se je do takrat zaposlilo že 27.035 oseb, prijavljenih v evidenci Zavoda.
Za Celje je zato ključno sporočilo dvojno: avgust je prinesel rahel porast brezposelnosti, vendar je bila slika v primerjavi z lanskim letom precej boljša. Celjski trg dela ostaja živahen, delodajalci pa kljub nekoliko šibkejšemu poletnemu ritmu še vedno iščejo kader.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
