Arhiv Štajerskega Tednika

„Vprašanje, kako si lahko osmišljujemo življenje, kaj sploh pomeni osmišljanje življenja, trenutno raziskujem. Izbral sem si filozofa, ki ima na to zanimiv odgovor v smislu, da so to vprašanja, ki izhajajo iz zmede. Osebno si ga za zdaj malo po malo osmišljujem, tako da nekaj ustvarim, posnamem, napišem. Na nek način sem prisoten v vseh ustvarjalnih vodah. Že od nekdaj je pri meni tako, s tem si tudi osmislim posamezne dneve. Že zgodaj sem začel ustvarjati, pisati zgodbe, snemati videe, pisati glasbo, slikati, risati, sestavljati stripe. Non-stop sem moral nekaj ustvarjati. Trenutno pa je moj fokus filozofija, napisati magistrsko nalogo. Sicer pa se v tem času gibljem med filmom in prozo,“ pove Aljoša Toplak, ki je uspešen tudi na področju literature, saj je bil že trikrat finalist mlade literature Urška.

Ustvarjalci v svetu, kjer je vsega preveč

Šest svojih kratkih filmov je prvič predstavil na Ptuju in prvič na enem mestu. Ob predstavitvi je povedal, da je šele pred kratkim dojel, da jih druži refleksija o usodi ustvarjalcev v svetu, kjer je že vsega preveč. Prvi film je fotomontaža, posnetki odraščanja Aljoše in njegove družine, igrani film Lava Lučka pa je pogovor dveh prijateljev ob gledanju dokumentarnega filma o katedralah o tem, zakaj se ljudje lotevajo svojih projektov in svoje življenje živijo tako, kot ga. Winners (dokumentarno-perforamtivni), filmski ustvarjalec ustanovi filmski festival in svojemu filmu podeli nagrade, Danes gledam skozi okno (video-poezija), predstavlja dementnega pesnika, ki skuša napisati pesem, Pet minut (duracijski), fant pride na obisk k dekletu, ki ga pusti nepredvideno čakati v kuhinji, in Prepovedani Shakespeare (dokumentarni), ki govori o 25-letnem boju ostarele režiserke s tajsko cenzuro, boleča izpoved o tem, da svojemu narodu ni smela uprizoriti Shakespeara.

Ustvarjanje – smisel življenja

Kaj je cilj, želja, pri tem filmskem ustvarjanju? Aljoša se o tem veliko sprašuje. Če je to cilj ali samo impulz, ker se na tak način sooča s svetom, da mora nekaj ustvariti, četudi tega morda nihče ne pogleda. „Vseeno je to moj način, kako premislim stvari in jih osmišljujem, ker če nekaj nastane, če nekaj pustim za seboj ali imam nekaj pred seboj, mi to potrjuje, da sem del svojega življenja smiselno preživel,“ poudarja.

Film je zanj eden od številnih izraznih sredstev, ki jih ubira pri svojem ustvarjanju. V bistvu eden izmed medijev, s katerim se lahko izraža. Res malo bolj fizičen, ker moraš v roko prijeti kamero. Morda malo bolj vznemirljiv kot pisanje doma. Svoje filme redno pošilja na festivale dokumentarnih filmov. Predstavljeni so bili na številnih festivalih doma in v tujini. Tudi v Bangkoku, kamor je bil povabljen v umetniško rezidenco, je bil predstavljen njegov film Lava Lučka.

O pogovorih o(b) filmu, ki jih občasno vodi v Mestnem kinu na Ptuju, je povedal, da je to način učenja od tistih, ki so že dlje časa v tem, da povedo, kako oni ustvarjajo, da jih lahko podrobno izpraša, kar ga zanima, kako je biti dejansko filmski ustvarjalec. Sam ostaja pri kratkih filmih, zgodbah, poeziji. Opogumlja se, da bi posnel tudi kakšen film.

Kot umetnik čuti, da mora najti način, kako bo ekonomsko preskrbljen, da ga to ne bo čisto izželo in da bo ostalo svobodno polje za umetnost, kjer bo lahko iskreno izražal svoja prepričanja, kjer ne bo podjarmljen pritiskom nagrad, denarja, družbe. Poskušal bo obdržati to avtonomijo. Ko razmišlja o vlogi umetnika v družbi, pove, da sam ne čuti, da bi opravljal neko vlogo v družbi. Zdi se mu, da samo instinktivno dela to, kar mu je blizu. Bolj je to dolžnost do samega sebe kot do družbe, da ostane iskren, avtentičen v tem svojem ustvarjanju. „Ker če to enkrat izgubiš, na nek način skorumpiraš tudi svoj smisel življenja,“ poudari Aljoša Toplak.

Aljoša o umetni inteligenci

Umetne inteligence bi se po mnenju Aljoše morali bati na več nivojih: „Eden je čisto banalen, odvzela nam bo delo, ki ga imamo radi. Tudi razmišljanje že prevzema. Cepivo za kovid je na koncu odkrila umetna inteligenca. Niti ne vemo, kaj vse bo prinesla. Ne vem, ali sploh je tu kaj za narediti, razen, da sprejmemo, da bo naše človeško intelektualno delo močno razvrednoteno, je že razvrednoteno. Že ko poslušam kakšno skladbo na radiu, si ne morem pomagati, da ob tem ne bi pomislil na to, da to lahko naredim z enim klikom doma, ena cela ekipa pa se je trudila mesece, da je eno pesem spravila skupaj, zdaj pa doma lahko nekdo z enim klikom isto naredi, ker mu to zgenerira umetna inteligenca. Prišlo bo do močnega razvrednotenja vseh področij ustvarjanja in intelektualnega dela. Tudi knjigo ti lahko že napiše umetna inteligenca,“ Aljoša razmišlja o vplivu umetne inteligence na našo sedanjost in prihodnost. Svoje magistrske naloge pa ne bo pisal z umetno inteligenco. Pove, da si je s temi programi že nekaj dopisoval. Za zdaj, hvala bogu, opaža, da so še na nivoju srednješolca, ni dojemanja, zelo je površno. „Vsaj za svojo magistrsko nalogo bom lahko rekel, da je moja, na tej točki mi umetna inteligenca še ne bi mogla pomagati. Kmalu pa bo tudi to mogoče. Tudi eni profesorji na moji univerzi so že priznali, da sploh več ne berejo seminarskih nalog, ker več ne vedo, ali so jih pisali študentje ali umetna inteligenca.

Arhiv Štajerskega Tednika