Po infarktu na življenje gledaš drugače
V društvu koronarnih bolnikov Ptuj - Ormož, ki so ga po desetletju od ukinitve lani ponovno vzpostavili, so povezani tisti, ki so se srečali z različnimi boleznimi.
128 ljudi s srčno-žilnimi boleznimi pomeni 128 različnih zgodb o tanki meji med življenjem in smrtjo.
V društvu koronarnih bolnikov Ptuj - Ormož, ki so ga po desetletju od ukinitve lani ponovno vzpostavili, so povezani tisti, ki so se srečali z različnimi boleznimi.
»Mene je pred šestimi leti srčni infarkt. Takrat sem popolnoma spremenil način življenja, prenehal kaditi, se začel ukvarjati s športom, zdravo prehranjevati. K temu zdaj spodbujamo tudi vse naše člane, pa tudi druge. Obenem pa delamo na osveščanju o pomenu zmanjšanja stresa, ki je velik dejavnik tveganja,« pravi Roman Petrovič, predsednik društva.
Med najpogostejše srčno-žilne bolezni sodijo srčni infarkt, možganska kap, angina pektoris, ateroskleroza in visok krvni tlak. Te bolezni so eden glavnih vzrokov umrljivosti po svetu, tudi v Sloveniji. Čeprav večina ljudi pozna dejavnike tveganja, pa v društvu koronarnih bolnikov Ptuj - Ormož ugotavljajo, da temu ne posvečamo dovolj pozornosti.
Prav zaradi osveščanja o zdravem življenju so lani (ponovno) ustanovili društvo. Redno pripravljajo predavanja, izvajajo brezplačno skupinsko vadbo za vse, ne le za člane. Dve skupini imajo v prostorih ZD Ptuj, eno v Grajski pristavi v Ormožu. Ustanovili so tudi fitnes skupino, ki je zelo aktivna. V društvu je namreč precej mladih članov, ki jih je bolezen prizadela med 40. in 50. letom.
»Gibanje je najbolj pomembna dejavnost, zato temu res dajemo velik poudarek. Imamo strokovno usposobljene vaditelje, ki si zaslužijo veliko pohvalo, ker delajo popolnoma prostovoljno. Gibanje in vadba ter druženje so pomembni, ker se je lažje zaupati nekomu s podobno zgodbo ali ga kaj vprašati. Tako dobimo največ odgovorov,« pravi Petrovič, ki je po okrevanju prehodil vse večje hribe v Evropi. Bolezen ga je spodbudila k popolni spremembi načina življenja.
Simptomi ne bolijo