Oblačila, ki jih nosite vsak dan, imajo šokantne posledice
Poliester in mikroplastika v omari imata velik vpliv okolje. Preverite, kako lahko že danes prevetrite svojo garderobo.
Ko pomislimo na mikroplastiko, si večina predstavlja plastenke, embalažo in oceane. Redkeje pa pomislimo na nekaj, kar imamo doma skoraj vsi – garderobno omaro.
Prav oblačila iz sintetičnih vlaken, zlasti poliester, so eden najbolj spregledanih virov mikroplastike v vsakdanjem življenju. Poliester ni le material, temveč postaja simbol ultra-hitrega tempa mode: poceni, množičen, vedno na voljo. In ravno zato je postal tudi okoljski problem, ki ga ne moremo več ignorirati.
Poliester: gorivo ultra-hitre mode
Poliester je danes najbolj uporabljeno tekstilno vlakno na svetu, predvsem zato, ker je zelo poceni, enostaven za proizvodnjo, trpežen in hiter za obdelavo.
Za industrijo je sanjski material, iz njega lahko nastanejo športna majica, elegantna bluza ali trendovski plašč, vse v nekaj dneh.
Za okolje pa je to težava, saj je poliester fosilni material (iz nafte) in se zelo počasi razgrajuje. V naravi se lahko razkraja desetletja do stoletja – ne kot en kos, temveč kot mikroskopska vlakna, ki vztrajajo v vodah in tleh.
Mikroplastika pri vsakem pranju
Najbolj problematičen del poliestra ni le proizvodnja, ampak njegova uporaba. Vsakič, ko peremo sintetična oblačila (flis, pajkice, športne majice, jakne), se iz tkanine odluščijo mikrovlakna, ki potujejo v odpadno vodo. Domače pranje je eden najbolj prepoznanih virov onesnaženja z mikrovlakni.
Zakaj je to problem? Mikrovlakna so tako majhna, da jih čistilne naprave pogosto ne odstranijo v celoti. Končajo lahko v rekah, morjih, usedlinah in tudi v prehranjevalni verigi. Gre za onesnaženje, ki ga ne vidimo, a se kopiči.
“Recikliran poliester” pogosto ni krožen
Ko kupec vidi oznako “recikliran poliester”, dobi občutek, da podpira trajnost. A realnost je veliko bolj zapletena.
1) Recikliranje tekstila v tekstil je redko
Pravi krožni sistem, kjer bi se stara oblačila predelala v nova vlakna, je še vedno omejen in tehnološko zahteven. Obstajajo inovacije, ki to razvijajo, vendar je obseg še majhen.
2) “Recikliran poliester” pogosto prihaja iz plastenk
Velik del recikliranega poliestra na trgu je dejansko narejen iz PET plastenk, ne iz starih oblačil. To pomeni, da plastenke, ki bi lahko šle v dobro urejen sistem recikliranja, postanejo tekstil, ta pa se nato skoraj nikoli več ne reciklira nazaj v plastenko ali tekstil.
Preberite tudi:
Ali je rešitev prepoved poliestra?
Popolna prepoved je politično in tehnološko zelo zahtevna, saj je poliester prisoten v športnih oblačilih, delovni zaščitni opremi in tehničnih tekstilih. A v hitri modi je njegova uporaba pogosto nepotrebna, predvsem pri kosih, ki se nosijo le nekajkrat.
Vse več strokovnjakov zato zagovarja manj poliestra v vsakdanjih oblačilih, višje standarde kakovosti, obvezno odgovornost proizvajalcev in razvoj pravih krožnih sistemov.
EU PRO shema: zakaj je pomembna za Slovenijo
Evropska politika gre v smer t. i. razširjene odgovornosti proizvajalcev (EPR/PRO), kjer za stroške zbiranja in predelave tekstila ne plačuje le občina, ampak tudi podjetja, ki tekstil dajejo na trg. Podobni premiki v zakonodaji se že dogajajo na ravni EU. To je pomembno, ker spodbuja trajnejše izdelke, podraži “slabo” hitro modo in omogoča razvoj infrastrukture za zbiranje in reciklažo.
Kaj lahko naredimo doma?
Trajnostna garderoba ni popolnost, ampak pametne izbire.
- Kupujte manj, a bolj kakovostno;
- Poliester izberite le tam, kjer je res smiseln (šport, tehnična uporaba);
- Perite redkeje, na nižji temperaturi in poln stroj;
- Uporabite filter/vrečko proti mikrovlaknom pri pranju;
- Raje popravite oblačila, kot zavržete;
- Podpirajte znamke, ki omogočajo popravila, vračila ali ponovno uporabo.
Če želimo resničen preobrat, bo treba zmanjšati odvisnost od poliestra, predvsem v hitri modi ter razviti infrastrukturo za krožno uporabo tekstila.
Preberite več:
E-novice · Novice
