Konec poceni paketov iz Kitajske: Carina obračunana za vso blago v paketu
S 1. julijem se ukinja oprostitev carine za pakete do 150 evrov. Furs opozarja, da se nova dajatev (tri evre) ne bo obračunala na paket, temveč vsako blago v paketu.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za številne slovenske potrošnike je nakupovanje na azijskih platformah, kot so Temu, Shein in AliExpress, postalo del vsakdana.
Postopek je znan in udoben: v spletno košarico dodamo ovitek za telefon, par nogavic in morda še kakšen gospodinjski pripomoček, logistični centri na drugem koncu sveta pa naše naročilo, ki je po navadi iz različnih kitajskih tovarn, samodejno združijo v eno samo pošiljko.
Ker vrednost takšnih nakupov običajno ne presega 150 evrov, so bila taka naročila oproščena plačila carine, paket pa je prispel brez dodatnih formalnosti.
Toda od 1. julija 2026 se prav ta ugodnost nepreklicno poslavlja.
Ukinja se namreč oprostitev carine za pošiljke do 150 evrov, kar prinaša precej bolj zapleteno realnost, kot si jo predstavlja večina kupcev.
Medtem ko v javnosti vlada zmotno prepričanje, da bo Evropska unija uvedla le enostavno, pavšalno dajatev na paket, so nam na Finančni upravi RS (Furs) postregli s pojasnilom, ki bo marsikoga presenetilo.
Novi carinski postopek ne bo več »videl« le škatle, temveč bo obravnaval in ovrednotil vsak izdelek v njej posebej.
Ne davek na paket, temveč na vsebino
Mnogi potrošniki so si ob napovedih sprememb ustvarili poenostavljeno sliko: nova ureditev bo prinesla eno samo dajatev na en paket.
Takšen scenarij bi bil za kupca dokaj ugoden, saj bi pomenil fiksen strošek ne glede na to, ali se v sivi vrečki, ki prispe v naš nabiralnik, skriva le en izdelek ali pa deset različnih drobnarij.
Toda na Finančni upravi RS (Furs) opozarjajo, da je takšna razlaga napačna.
Na naše izrecno vprašanje, kako se bo v praksi obravnavala pošiljka, ki vsebuje več različnih artiklov (t. i. konsolidirana naročila), so podali odgovor: predvidena dajatev se ne veže na embalažo, temveč se bo obračunala »na posamezno blago v pošiljki«.
Matematika, ki ne prizanaša
Da bi razjasnili zmedo, smo Furs prosili za izračun na primeru konkretnega paketa, v katerem je kar 11 izdelkov: tri majice s kratkimi rokavi, dvoje kavbojke, dve trenirki (ena bela, ena črna), en moški in en ženski pas ter en par moških škornjev in en par ženskih tenisk.
Ali bomo plačali 3 evre za cel paket? Ali morda 33 evrov za 11 kosov? Odgovor Fursa je nekje vmes: plačali bi 21 evrov carine.
Zakaj? Ključ je v tarifnih oznakah. »Če je v pošiljki več vrst blaga, je treba prijaviti toliko postavk, kolikor je vrst blaga,« pojasnjujejo na Fursu.
V našem primeru omenjenih 11 izdelkov pade v sedem različnih kategorij (majice, hlače, pasovi, obutev ...), kar pomeni sedemkrat po 3 evre.
Barva ni pomembna, spol načeloma ne
Pri tem so na Fursu podali pomembno pojasnilo, ki lahko kupce vsaj malo potolaži: različne barve istega izdelka ne pomenijo nove dajatve. »Barva izdelka oziroma kateremu spolu je izdelek namenjen, načeloma ne vplivajo na opredelitev, ali gre za različno blago,« so potrdili.
To v praksi pomeni: če naročite belo in črno trenirko, bosta obe padli v isto tarifno oznako. Za oba kosa skupaj boste plačali le enkratnih 3 evre carine (plus DDV).
Če pa zraven dodate še majico, je to nova tarifna oznaka in novih 3 evre stroška.
Čeprav bodo vsi artikli fizično prispeli v isti kartonski škatli, bo carinski sistem vsebino »razrezal« na prafaktorje in vsako vrsto blaga obdavčil posebej.
Ko eno naročilo postane trije paketi
Furs opozarja še na drugo, pogosto spregledano dimenzijo: spletne platforme pogosto eno plačilo kupca razbijejo na več fizično ločenih pošiljk, ki prihajajo iz različnih skladišč ali od različnih dobaviteljev.
Tudi v tem primeru pravila ostajajo neizprosna. Vsako blago oziroma vsaka pošiljka, ki prispe na carinsko območje Unije, mora biti predložena carinskemu organu in zanj mora biti vložena elektronska carinska deklaracija.
Če se vaše naročilo razdrobi na tri pakete, se postopek – in z njim povezani stroški – ponovi trikrat.
Davek tudi na carino
Udarec za denarnico pa se tu ne konča, saj se spremeni tudi osnova za obračun DDV.
Furs opozarja na vrstni red računanja: davek se obračuna šele na koncu, na seštevek vrednosti blaga in carine.
Pojasnili so s primerom: »Če je majica vredna 10 evrov in je carina 3 evre, je davčna osnova 13 evrov. DDV se bo torej obračunal od te osnove.«
To pomeni, da bomo po novem plačevali 22-odstotni davek tudi na samo carino, kar končni znesek za potrošnika še dodatno dvigne.
Bomo plačali ob nakupu ali poštarju?
Medtem ko je jasno, da se ukinja oprostitev plačila carine do 150 evrov (obračun DDV ostaja nespremenjen in obvezen), pa način plačila nove dajatve še ni dokončno določen.
To je za potrošnika ključno vprašanje: bomo znesek videli že v košarici ali nas bo presenetil ob dostavi?
»Verjetno pa bo treba znesek plačati prenosniku poštne pošiljke oziroma deklarantu,« odgovarjajo na Fursu.
To pomeni, da potrošnike ob prevzemu paketa verjetno čakajo dodatni stroški, ki jih ob kliku na gumb »kupi« niso predvideli – in ti stroški bodo vključevali ne le carine, temveč verjetno tudi strošek carinskega posredovanja pošte.
Ne pozabite na stroške posredovanja
Poleg same dajatve in DDV lahko kupce čaka še strošek carinskega posredovanja oziroma zastopanja, ki ga zaračunajo poštni in kurirski ponudniki.
Pošta Slovenije ima za te storitve objavljen cenik; pri pošiljkah do 150 evrov so na primer navedene postavke za carinsko zastopanje, pri pošiljkah z več postavkami blaga pa se lahko zaračunajo tudi dodatne postavke.
Ker lahko pri najcenejših izdelkih spremljevalni stroški presežejo vrednost vsebine paketa, obdobje samoumevno poceni nakupov z Daljnega vzhoda mineva.
Za malenkosti, kot je etui za dva evra, bo končna cena po novem verjetno previsoka.
Rešitev v evropskih skladiščih?
Ali obstaja pot okoli teh pravil? Da, a je v rokah trgovcev, ne kupcev.
Veliko pošiljk v Slovenijo sicer že danes prispe preko logističnih centrov v drugih državah članicah (npr. Nizozemska, Madžarska), a so tam pogosto le v tranzitu.
Če pa bi azijski trgovci odprli prava distribucijska skladišča znotraj EU in blago uvozili »na zalogo«, bi se situacija spremenila.
V tem primeru ne bi šlo za uvoz milijonov malih pošiljk, temveč za klasičen masovni uvoz.
Carina in DDV bi se obračunala glede na uvrstitev celotnega tovora v carinsko tarifo.
Če bi slovenski kupec naročil izdelek iz takšnega evropskega skladišča, bi šlo formalno za notranji promet unije.
»V tem primeru bi kupci naročali blago, za katero so bile že opravljene vse formalnosti in plačane dajatve,« so potrdili na Fursu, kar pomeni, da kupec ob prevzemu ne bi imel nobenih dodatnih postopkov.
Kaj pravijo trgovci?
Napovedane spremembe ne bodo vplivale le na navade potrošnikov, temveč temeljito posegajo v same poslovne modele azijskih spletnih velikanov.
Zato smo se z vprašanji obrnili neposredno na evropska predstavništva platform Temu, Shein in Alibaba (AliExpress).
Zanimalo nas je predvsem, kakšna bo njihova strategija: ali nameravajo pospešiti odpiranje distribucijskih skladišč znotraj Evropske unije – morda celo v naši regiji – in se s tem izogniti birokratskim zapletom s posamičnim carinjenjem, ali pa bodo administrativno breme in dodatne stroške preprosto prevalili na pleča končnega kupca.
Njihove odgovore v uredništvu še čakamo, objavili pa jih bomo takoj, ko jih prejmemo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
