Prihajajo deževni dnevi, preverite te spoje okoli oken
Deževni dnevi lahko hitro razkrijejo poškodovane spoje okoli oken. Preverite okvir, fasado, polico in špalete, še preden se pojavi zamakanje.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko se po daljšem suhem obdobju začnejo vrstiti deževni dnevi, se lahko pokažejo težave, ki jih poleti sploh niste opazili. Vlažen rob ob oknu, madež na špaleti ali napihnjena barva niso vedno posledica slabega okna – voda lahko v konstrukcijo prodira skozi stik med okenskim okvirjem in fasado.
Po več tednih sonca in visokih temperatur je pregled oken verjetno zadnja stvar, na katero pomislite. Toda prav pred obdobjem pogostejšega dežja je nekaj minut pozornosti lahko zelo koristnih. Pri oknu namreč ni pomembno samo, ali dobro tesni med krilom in okvirjem. Kritična so tudi mesta, kjer se okenski okvir srečuje s fasado, okensko polico in špaleto.
Najprej poglejte stik med okvirjem in fasado
Stopite pred okno in počasi preglejte njegov celoten obod. Pozorni bodite na razpoke, odstopanje tesnilnega materiala, odprte rege ter poškodbe ometa ob okvirju. Majhna razpoka v suhem vremenu morda deluje povsem nedolžno, ob večdnevnem deževju in vetru pa lahko postane pot za vodo. Še posebej pozorno preglejte vogale. Na stikih različnih materialov prihaja zaradi temperaturnih sprememb do različnih raztezkov in krčenj, zato se lahko prav tam sčasoma pojavijo poškodbe. Če je okoli novejšega okna zaključni sloj že razpokan ali odstopa, težave ne rešujte samo z novim nanosom barve.
Ne spreglejte zunanje okenske police
Naslednje kritično mesto je spoj med okensko polico in okvirjem oziroma fasado. Voda mora z zunanje police odtekati stran od objekta. Če se zadržuje ob okvirju ali teče proti fasadi, je vredno preveriti naklon in stanje spojev. Poglejte tudi oba stranska zaključka police. Če je tam nastala odprta reža, lahko veter ob močnejšem dežju potiska vodo na mesta, kamor ob običajnem navpičnem dežju ne bi prišla. Zato se ne osredotočite samo na silikon, ki ga vidite na prvi pogled. Pomembno je, kam voda dejansko odteka.
Preberite tudi:
Razpoka nad oknom je lahko pomembnejša od samega tesnila
Če po dežju opazite vlago na zgornjem delu špalete, ni nujno, da voda prihaja neposredno skozi okno. Preglejte tudi fasado nad oknom. Razpoke v zaključnem sloju, poškodovan stik ob roleti ali zunanjem senčilu in nepravilno izvedeni detajli lahko omogočijo, da voda v konstrukcijo vstopi višje ter se pokaže šele ob notranjem robu okna. Prav zato je iskanje izvora zamakanja včasih zahtevnejše, kot se zdi.
Tudi zunanja senčila imajo svoje kritične točke
Če imate rolete, žaluzije ali druga zunanja senčila, preverite območje okoli njihovega ohišja in vodil. Vijaki, pritrdilna mesta in stiki med različnimi elementi ovoja stavbe morajo biti ustrezno izvedeni. Če se je okoli njih pojavila razpoka ali je tesnilni material odstopil, lahko voda ob vetru najde pot v notranjost. To še posebej velja za naknadno vgrajene elemente, pri katerih je bila fasada prekinjena.
Silikon ni rešitev za vsako razpoko
Ko opazimo režo okoli okna, je prva reakcija pogosto: dodajmo silikon. Toda univerzalno mazanje silikona po vseh stikih ni dobra rešitev. Sistem tesnjenja okna mora namreč obvladovati tako vodo kot prehod vodne pare. Slovenske smernice poudarjajo razliko med zunanjo in notranjo ravnjo tesnjenja: zunanja mora ščititi pred vodo, hkrati pa omogočati prehod vodne pare navzven. Zato pri večjih poškodbah, ponavljajočem se zamakanju ali nejasnem izvoru vode ni smiselno samo prekriti razpoke z naključnim tesnilom. Primernejši material in način sanacije sta odvisna od konstrukcije ter načina, kako je bilo okno vgrajeno.
Po prvem močnejšem dežju naredite še en pregled
Pregled pred dežjem pokaže razpoke in poškodovane spoje. Pregled med deževnim obdobjem pa lahko pokaže, ali dejansko opravljajo svojo nalogo. Po močnejšem nalivu preverite notranje špalete in spodnji rob okna. Bodite pozorni na: vlažen ali hladnejši madež, spremembo barve ometa, luščenje oziroma mehurjenje barve, mokro okensko polico ter značilen vonj po vlagi. Če se sled pojavlja vedno na istem mestu po dežju, je to pomemben podatek pri iskanju izvora težave.
Kondenzacija ali zamakanje? Razlika je pomembna
Voda ob oknu ne pomeni avtomatično, da dež prodira skozi fasado. Če se kapljice pojavljajo predvsem na notranji strani stekla, zlasti ob hladnejših jutrih, je lahko težava kondenzacija zaradi visoke relativne vlažnosti zraka in hladne površine. Če pa se moker madež pojavi na špaleti ali steni po močnem dežju in se povečuje med padavinami, je sum na zamakanje precej bolj utemeljen. Ta razlika je pomembna, saj sta tudi rešitvi popolnoma različni.
Majhno popravilo danes lahko prepreči precej večjo sanacijo
Če gre samo za manjšo poškodbo zaključnega materiala in natančno veste, kako je bil sistem izveden, je lahko sanacija preprosta. Pri ponavljajočem se zamakanju, večjih razpokah ali vlagi, katere izvora ne morete določiti, pa je bolje poiskati strokovno pomoč. Dolgotrajno prodiranje vode lahko poškoduje omet in izolacijske materiale ter ustvari pogoje za pojav plesni.
Pri običajnih vzdrževalnih delih je postopek sicer bistveno preprostejši kot pri večjih gradbenih posegih. Po aktualnih državnih pojasnilih med vzdrževalna dela med drugim sodita prenova fasade in zunanjega stavbnega pohištva, če se bistveno ne odstopa od prvotne zasnove objekta; takšna dela se lahko izvajajo brez gradbenega dovoljenja.
Preberite več:
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
