Ni največji rekorder med krvodajalci, a zagotovo eden najbolj nasmejanih. Danes je na novomeškem centru za transfuzijsko dejavnost 130-tič daroval kri Stanislav Butalin, Skoraj 64-letni upokojenec z Gumberka, ki upa, da bo zdravje ostalo na takšni ravni, da bo lahko na njihov stol sedel vsaj še desetkrat. O tem se ni le pošalil, ampak pred vsemi nagovarjal zdravnico in vodjo centra Mojco Šimc, ki mu je s sekretarko novomeškega združenja Rdečega križa Barbaro Ozimek po današnjem jubilejnem odvzemu v zahvalo podarila simbolično darilo.

Stane je kri prvič daroval leta 1975 v Šentjerneju, ko se je vrnil s služenja vojaškega roka. Sprva s sodelavci v Novoteksu, v naslednjih letih pa kot član velike družine krkašev krvodajalcev. O odločitvi za to humanitarno gesto odkrito prizna, da je bil prvi razlog v dopustu oz. dveh prostih dnevih. A če so številni po ukinitvi te bonitete odnehali, je on vztrajal do danes in bo še, je zatrdil. Še več, za krvodajalstvo je navdušil tako sina Mateja kot njegovo partnerko Petro.

Kot je še povedal danes, k sreči sam nikoli ni potreboval darovane krvi, krvodajalstvo pa priporoča vsem. Ne le zato, ker tako pomagajo drugim, ampak tudi zaradi lastnega zdravja. Sam ga med drugim ohranja z aktivnim načinom življenja, saj je tudi vinogradnik in pa več kot štiri desetletja tudi gasilec. »To gre eno z drugim, aktivno in humanitarno,« je v smehu povezal svoje hobije z današnjim jubilejem.

Stanislav bo prav jutri praznoval 64. rojstni dan, zato mu iz uredništva Dolenjskega lista iskreno čestitamo in želimo, da obdrži nalezljivo dobro voljo in da se mu uresniči želja po 140. odvzemu, ki ga bomo prav tako obeležili v sliki in besedi.