»Zdravi nohti imajo gladko površino brez izboklin ali brazd, so enakomerno blago rožnato obarvani in sijoči. Nohtna luna (svetlejši predel, ki zajema približno petino nohtne površine in je najbolje vidna na palcu) je svetle barve in jasno definirana. Nohti morajo biti trdni, a hkrati dovolj prožni, da se ne zlomijo ob blažjih udarcih. Vsak odklon od teh lastnosti (spremembe barve, površine ali oblike) lahko nakazuje bolezenske spremembe ali pomanjkanje hranilnih snovi v telesu. Nohte lahko napade glivična okužba, velikokrat so podvrženi kemičnim in mehanskim poškodbam. Ker rastejo zelo počasi, so pokazatelji preteklih bolezni,« pojasni Helena Golenhofen, strastna raziskovalka zdravega načina življenja, svetovalka za feng šuj. In na katere spremembe naj bomo pozorni?
Preberite tudi:
- Izjemno učinkovita mešanica proti kašlju
- Suhe slive izboljšajo prebavo in zmanjšajo holesterol
- Ste že slišali za glukozamin, ki pomaga pri težavah s sklepi?
Vam primanjkuje železa?
Ni se treba ustrašiti že manjše spremembe na nohtih, če pa hkrati opazite še druge znake, ki bi lahko nakazovali na isto zdravstveno težavo, se je o tem smiselno pogovoriti z zdravnikom ali dermatologom, svetuje Golenhofen. »Krempljasti (odebeljeni in navzdol ukrivljeni) nohti lahko nakazujejo motnje prekrvitve, poškodbe, glivične okužbe, luskavico, revmatska obolenja, visoko starost, motnje ali poškodbe živčnega sistema ter poškodbe nohtne posteljice. Kadar je nohtna plošča udrta, robovi pa so privzdignjeni, je to lahko opozorilo, da našemu telesu primanjkuje bodisi železa, žvepla ali pa vitamina C. Znak za pomanjkanje železa so lahko tudi izbočeni nohti (kot urno steklo), a ne nujno. Tak pojav je včasih povezan z oslabljenim delovanjem jeter ali pljuč.«
Bodite pozorni na barvo
Ne mislimo na barvo laka, ki ga boste tokrat izbrali, temveč na naravno barvo nohtov. Tudi ta nam lahko pove ogromno.
Nohti, ki spominjajo na mlečno steklo, nakazujejo vnetne črevesne bolezni, cirozo jeter ali čire na želodcu.
Porumeneli nohti so običajno znak obolelih jeter, glivične okužbe, aidsa, stranskih učinkov zdravil, limfadenoma, zlatenice, luskavice. Morda pa samo preprosto uživate preveč karotenov (denimo korenja).
Bledi nohtiopozarjajo na anemijo (slabokrvnost). Beli madeži na nohtih so medtem neškodljivi in nastanejo, ko se med rastjo nohta v vmesni prostor ujame zrak. Nakazujejo blažje kemične ali mehanske poškodbe korena nohta, pomanjkanje mineralov ali vitaminov. Poseben primer so Meesove proge (prečne bele linije), ki kažejo na zastrupitev z arzenom, obsevanje z rentgenom, opekline hrbtišča roke ali sistemske bolezni. Kadar se celoten noht obarva v belo, je lahko to opozorilo za diabetes ali težave z ledvicami.
Pomodreli nohti soznak srčnega ali pljučnega obolenja, počrneli pa so največkrat zaradi udarca, redkeje se tako obarvajo zaradi Addisonove bolezni, hemokromatoze ali zastrupitve s kovinami ali zdravili. V obeh primerih se je treba posvetovati z zdravnikom!
Če pordijo, obvezno preverite krvni tlak (lahko da je previsok), kadar pod nohtom opazite rdeče otekline, ki so videti kot kri in ne izginejo, pa bi bilo dobro preveriti stanje srčnih zaklopk. Tovrstne krvavitve pod nohtom lahko namreč nakazujejo vnetje krvnih žil.
Nohti se obarvajo zeleno zaradi glivične ali bakterijske okužbe, dermatologi pa še posebej opozarjajo na rjav madež pod nohtom, ki je sicer lahko nedolžno materino znamenje, lahko pa se tja skrije tudi melanom (kožni rak). Bodite pozorni na tovrstne spremembe.
Zanimivosti
Prihodnost farmacevtske embalaže: Inovativni pristopi DS Smith Slovenija na sejmu Pharmapack 2025
Če se vam nohti lomijo, vam morda primanjkuje kalcija
Razlog za lomljenje ali luščenje nohtov je nemara pomanjkanje kalcija, magnezija in drugih mineralnih snovi. »Največkrat pa lomljivost nohtov povzročajo zunanji dejavniki, natančneje stik s kemikalijami v razredčilih in lugih, ki se so v milih, pralnih in pomivalnih sredstvih ali odstranjevalcih lakov. Te kemikalije mehčajo nohtno strukturo, zaradi česar se nohti hitreje lomijo. Pri lomljivih nohtih nam bodo v pomoč oljne kopeli (z olivnim, mandljevim ali arganovim oljem) ali pa negovalne glinene obloge (npr. bentonit). Umetnim nohtom, ki sicer prekrijejo marsikatero težavo z nohti, se raje izogibajmo,« svetuje.
Popijete dovolj vode?
»Brazde in gube na nohtih se pojavijo pri ljudeh z vnetimi pljuči, drisko, depresijo, lahko tudi po operaciji in strogem postu ali zaradi poškodbe nohtne korenine ali obnohtne kože. Kadar so brazde drobne, so običajno neškodljive, morda zgolj znak pomanjkljivega pitja vode, visoke starosti ali pomanjkanja biotina/železa. Odsotnost lunice nas medtem opozori na splošno šibkost živčnega ali srčnega sistema, pretirano povečana lunica pa na morebitne motnje srčnega ritma.« A še enkrat poudarjamo. Vse to so zgolj možnosti, ki niso vklesane v kamen.
S sivkinim oljem nad glivice
Vas zanima, kaj Helena Golenhofen priporoča pri najpogostejši težavi z nohti: glivicah? »Portugalski raziskovalci so prišli do spoznanja, da lahko že manjše količine sivkinega olja zaustavijo razrast glivic. Za še boljši rezultat ga zmešajmo z oljem čajevca v enakem razmerju. Mešanico olj si z vato nanesemo na prizadeto mesto na nohtu. Postopek ponavljamo en teden od tri- do štirikrat dnevno. Nekje okoli tretjega dne bi že morali opaziti prve izboljšave,« izvemo. In še na eno dejstvo nas opomni: »Nohtom na rokah in nogah velikokrat posvečamo veliko pozornosti, vendar na napačen način. Lakiramo jih, pilimo, kradimo z bleščicami in nalepkami, pozabljamo pa, da se resnična lepota nohtov začne pri zdravju in celostni negi naravnih nohtov.« Kadar je naše telo v ravnovesju, nam bodo nohti to povedali s svojim lepim videzom.
Pravilna prehrana za zdrave nohte
Kdor se pravilno prehranjuje, je naredil velik korak k zdravju in lepoti nohtov, je prepričana Helena Golenhofen. »Za zdravje nohtov so še posebej pomembna naslednja hranila:
- vitamin A (npr. v korenju, ohrovtu in buči) poživlja presnovo, kar pozitivno vpliva na nohte. Priporočen dnevni odmerek vitamina A je 1 mg za moške in 0,8 mg za ženske, kar dobimo že s 150 g špinače;
- biotin ali vitamin B7 (v soji, ovsenih kosmičih in lešnikih) utrjuje nohte. Priporočen dnevni odmerek je med 30 in 60 mikrogrami dnevno (za zadovoljitev teh potreb zadostuje 150 g arašidov);
- vitamin B5 (v polnozrnatih izdelkih, avokadu in pinijah) ščiti nohte pred zunanjimi vplivi. Dnevno naj bi ga zaužili 6 mg (zadostuje 100 g jurčkov);
- cink (v orehih, gobah in leči) krepi nohte. Ženske naj bi ga zaužile 12 mg dnevno, moški pa 15 mg. Polovico dnevnih potreb zadovolji 50 g posušene leče, 50 g ovsenih kosmičev in 50 g brazilskih oreščkov:
- železo (v pšeničnih kalčkih, bučnih semenih, sezamu in lanenih semenih) zagotavlja nohtom stabilnost in prožnost. Priporočen dnevni odmerek za ženske je 18 mg, za moške pa 12 mg, kar ustreza približno 180 g fižola. Absorpcijo železa izboljšamo s sočasnim jemanjem vitamina C;
- silicij (v njivski preslici, koprivah in ječmenu) je pomemben za rast nohtov. Dnevni odmerek je od 20 do 50 mg dnevno, kar vsebuje že 10 g prosa.«
Ali vaši nohti lebdijo?
»Ena prvih stvari, ki sem se jih naučil na medicinski šoli, je bilo iskanje 'lebdečih' nohtov,« pravi Dan Baumgardt, splošni zdravnik medicine in predavatelj nevroznanosti in fiziologije na Univerzi v Bristolu. Gre za stanje, ko se nohtne posteljice zmehčajo in dobimo občutek, da nohti skoraj lebdijo, namesto da bi bili trdno pritrjeni na prst. Tudi konice prstov so videti velike ali izbočene. »To povzroča nenavaden videz oteklega prsta, ko je prst nekoliko podoben bobnarski palčki,« pravi Baumgardt. Gre za znak izjemno nizke ravni kisika v krvi. Najpogosteje je povezan s pljučnim rakom, lahko pa med drugim kaže na okužbo sluznice srčnih votlin in srčnih zaklopk, celiakijo, cirozo jeter in okužbe pljuč. Res ne vem, zakaj so nas to naučili najprej, saj sem v vseh 14 letih, kolikor sem zdravnik, to videl le enkrat,« je povedal za BBC.
Spremembe na nohtih niso vedno posledica zdravstvenih težav. »Luščenje nohtov, znano tudi kot onihoshizija, je lahko zgolj posledica pretiranega umivanja rok, suhih nohtov ter uporabe akrila in drugih lakov za nohte,« pravi Joshua Zeichner, profesor dermatologije v bolnišnici Mount Sinai v New Yorku.
