Akutna bolečina v hrbtenici v 90 odstotkih izzveni, preostalo pa predstavljajo kronične bolečine, za katere je značilno, da trajajo dlje, npr. več kot 3 mesece, in se po navadi tudi spremenijo v kronične. Ob hujših bolečinah in nezmožnosti normalnega gibanja je treba poiskati zdravniško pomoč. Zdravnik je seveda tisti, ki postavi ustrezno diagnozo ali bolnika napoti k specialistu oziroma izda delovni nalog za fizioterapijo.
Hernija diska
Degenerativna bolezen hrbtenice je splošen pojav, ki prizadene hrbtenico človeka po 20. letu starosti oziroma po zaključeni puberteti. Ker vretenčna ploščica ni ožiljena, podlega degeneracijskim spremembam, njene posledice pa so lahko nestabilnost hrbtenice, zdrs vretenca, degenerativna skolioza itd.
Najpogostejši vzrok bolečine v hrbtenici je zdrs medvretenčne ploščice (hernija diska), ki jo spremlja močna bolečina v hrbtenici. Velikokrat nas kdo vpraša, kaj pomeni oznaka kot »L4–L5«. Razlaga je preprosta: L = lumbalni (ledveni) del hrbtenice, 4 in 5 pa pomenita prizadeti predel med četrtim in petim vretencem.
Spondiloza
Spondiloza hrbtenice je širok pojem za težave v hrbtenici zaradi degenerativnih sprememb, ki so tesno povezane s staranjem človeka (npr. spinalna stenoza, degenerativa spondilolisteza ali osteoartritis). Pri spondilozi pride zaradi degenerativnih sprememb do zožanja medvretenčnih prostorov in posledično utesnitve živca, kar povzroči bolečino. Bolečina seva v tiste predele telesa, ki ga utesnjeni živec oživčuje. Pri spondilozi je pomembno, da mišice ohranjamo aktivne. To ne velja za začetno, akutno fazo, kjer je krajši počitek nujen.
Poznamo različne vrste spondiloze, ki se razlikujejo glede na nastanek. Lahko je prirojena ali nastala zaradi poškodbe, npr. pri športu. Prekinitve loka vretenca ljudje po navadi niti ne zaznajo. Pozneje se kažejo spremembe, kot so bolečina v križu, mravljinčenje, pekoč občutek … Največkrat se pojavi bolečina v hrbtenici, ko se želimo usločiti nazaj. Ljudje, ki trpijo za tovrstno spremembo v hrbtenici, težje opravljajo vsakodnevne dejavnosti.
Spinalna stenoza
O spinalni stenozi govorimo, kadar pride zaradi degenerativnih sprememb do tolikšne zožitve hrbteničnega kanala, da to mehanično utesni živce in hrbtenjačo. To se odraža z izrazito bolečino in funkcionalno okrnjenostjo okončin. Najpogostejša je spinalna stenoza ledvene hrbtenice. Pri tej bolečina izžareva v noge ob daljši stoji ali hoji.
Možnih vzrokov za nastanek spinalne stenoze, zoženja hrbteničnega kanala, je več. Lahko je posledica hernije medvretenčne ploščice, kostnih izrastkov, tumorjev, zadebeljenih ligamentov, pooperativnih vnetij in oteklin. Med počivanjem, torej med sedenjem in ležanjem, ni bolečin v hrbtenici. Ob stoji ali hoji pa se pojavita pekoča bolečina in drevenenje v ledvenem delu, zadnjici in nogah. Možni sta tudi odpoved nog in inkontinenca.
Skolioza
Skolioza na kratko pomeni ukrivljenost hrbtenice. Prizadene strukture, kot so kosti, mišice in ligamenti. V skrajnih primerih je lahko ogroženo tudi delovanje pljuč in srca. Ločimo dve vrsti skolioz: Funkcionalno ali nestrukturno skoliozo in strukturno skoliozo.
Pri funkcionalni skoliozi ne gre za deformacije kosti in se lahko popravi s hotenim krčenjem mišic oziroma s pravilnimi vajami. Navadno v ležečem položaju simptomi skolioze izginejo. Strukturna skolioza nastane zaradi prirojene motnje v razvoju vretenc ali drugih bolezenskih procesov. Prisotna je v vseh položajih telesa in jo s hotenimi gibi težko odpravimo oz. je sploh ne moremo.
