Za alzheimerjevo bolezen je značilno progresivno upadanje kognitivnih funkcij, zato se počasi slabšajo spomin ter sposobnosti razmišljanja in opravljanja preprostih nalog. Gre za vrsto demence, ki je najpogostejša.
Prvi opozorilni znaki
Težave se začnejo s slabšim spominom, vse težje se spomnimo minulih dogodkov. Postopen upad intelektualnih sposobnosti povzroči, da se pojavijo težave pri utemeljevanju v pogovoru ali razumevanju pogovora. Bolnik se vedno težje vklopi v pogovor, okrnjen je njegov besedni zaklad. Pojavljajo se čustvena neuravnovešenost, nemir in tavanje, izgubljanje v znanem okolju, tudi zanemarjanje osebne higiene ter težave s koncentracijo in razumevanjem napisanih in govorjenih besed. V začetni fazi se bolniki zavedajo, da so postali pozabljivi, zato so pogosto potrti in prestrašeni. Sčasoma pa se simptomi še poslabšajo in pridružijo se jim počasno in negotovo gibanje, nenadne menjave razpoloženja, značajske spremembe, nasilnost in preganjavica. Bolniki imajo težave s spanjem in so ponoči nadvse nemirni.
Vzroki bolezni
Normalno je, da z leti postanemo nekoliko bolj pozabljivi, a hujše težave s spominom so že lahko znak alzheimerjeve bolezni, pri kateri možganske celice propadajo, v možganih pa se kopičijo nenormalne beljakovine. Možganskega tkiva je vse manj, zato se zmanjšajo umske sposobnosti. Vzrok za nastanek bolezni še ni znan, čeprav nekateri strokovnjaki menijo, da je morda vzrok v tem, da postajajo z leti krvne žile v možganih bolj prepustne in prepuščajo v možgane več škodljivih beljakovin, ki nato uničujejo nevrone. Gotovo pa so v nastanek vključeni tudi genetski dejavniki. Pri 15 odstotkih bolnikov je imel alzheimerjevo bolezen že kateri od staršev. Pri ženski je začetek bolezni povezan z zmanjšanjem koncentracije estrogena v menopavzi, zato je nadomestno hormonsko zdravljenje priporočljivo kot preventiva proti alzheimerjevi bolezni.
Kako jo odkrijemo
Sodobne preiskave lahko pomagajo pri zgodnjem odkrivanju alzheimerjeve bolezni. S preiskavami je najprej treba izločiti druge možne vzroke, kot je denimo pomanjkanje vitamina B. To lahko preverimo že s preprostim krvnim testom. V naslednji fazi zdravniki uporabijo slikovne diagnostične metode, kot sta CT in MR. Če gre za alzheimerjevo bolezen, te preiskave pokažejo skrčeno možganovino in izključijo druge bolezni možganov, kot so tumorji in krvavitve. S testi duševnih sposobnosti pa ugotavljajo stopnjo demence.
Življenje z alzheimerjem
V zadnji fazi zdravljenja bolezni bolniki potrebujejo celodnevno oskrbo na domu ali v specializirani ustanovi. Po postavitvi diagnoze bolniki živijo običajno še pet do deset let. Skrbeti za osebo z alzheimerjevo boleznijo ni lahka naloga, zato negovalci potrebujejo praktično in čustveno podporo, še posebno če se bolnik zaradi bolezni vede sovražno ali nasilno. Sorodniki bolnikov se lahko pridružijo tudi različnim podpornim skupinam.
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
