Statistika nakazuje, da tudi Slovenci vsako leto zavržemo več hrane – v letu 2020 jo je vsak med nami v povprečju zavrgel kar 68 kg. Kaj ko bi v novem letu spremenili ta sramotni vzorec in vsak pri sebi vsaj prepolovili količino zavržene hrane, če že ne izničili? S spodnjimi nasveti nam prav lahko uspe!
Sprememba navad je pravi korak
Zmotno je mišljenje, da veliko količino odpadne hrane osmislimo in skorajda opravičimo, če tak odpadek zbiramo ločeno in s tem poskrbimo za nadaljnjo predelavo. Težava je v tem, da tudi sama proizvodnja hrane in živil močno obremenjuje naravo, saj izrablja dragocene vire: tla, vodo, energijo in gorivo.
Seveda zase radi mislimo, da je naše obnašanje smotrno in da kot posamezniki oziroma ena sama majhna družina na tem ogromnem planetu ne povzročamo velike okoljske škode. A prav na tej ravni lahko dosežemo veliko razliko, saj je količina odpadne hrane v veliki meri odvisna od obnašanja končnih potrošnikov. S spremembo svojih navad lahko naredimo korak v pravo smer ter izboljšamo skrb vzbujajočo veliko količino odpadne in zavržene hrane.
Osvežimo hrano
Zmehčana redkev ali uvela solata ne vzbuja posebnega apetita – vendar je to še zmeraj užitna hrana. Napolnimo skledo z ledeno hladno vodo, dodajmo dve žlički sladkorja in potopimo solato v to raztopino za 20 minut. Iz uvele solate ponekod naredijo tudi okusno juho, ki je še boljša s kislo smetano.
Zmehčan paradižnik, korenček ali krompir bomo osvežili, če jih bomo dali v skledo z vodo in čez noč postavili v hladilnik. Sir, ki se je strdil, bo izvrstno pomladila mlečna kopel: položimo ga na krožnik, prelijmo z mlekom in pustimo stati 30 minut. Sir osušimo s papirnato servieto. Edino siru, na katerem opazimo plesen, žal ni več pomoči. Tokrat ga zavrzite, naslednjič pa ga raje kupite manj, da se ta slaba praksa ne bo ponavljala.
Če imamo preveč, podarimo
Smo nakupovali s prevelikimi očmi in nakupili preveč? Odvečne piškote lahko podarimo sosedi, prijateljici, zapakirano hrano in industrijsko obdelana živila pa položimo v košare, v katerih zbirajo hrano za socialno ogrožene – postavljene so tudi pred izhodom večjih trgovin. Zgledujmo se po trgovcih in številnih gostincih, ki presežke donirajo socialnim in humanitarnim organizacijam.
Zaprimo oči
Dobro je tisto, kar ima dober okus, ne tisto, kar je lepo videti. Z zelenjave, ki je obtolčena ali gnila na določenih mestih, skrbno izrežimo poškodovane dele. Sadje lahko vržemo v mikser, saj smuti zaradi obtolčenih mest na sadju ne bo nič manj okusen. Najpomembneje je, da rahlo načeto sadje hitro porabimo! Tudi kompot je odlična izbira v taki situaciji.
Vzemimo s sabo
V restavraciji so obroki občutno preveliki. Premagajmo nepotrebno zadrego in prosimo, da nam hrano, ki je nismo mogli pojesti, zavijejo za domov. Podobno načelo vpeljimo tudi na večjih družinskih pojedinah. Goste naprosimo, da prinesejo s seboj ustrezne posode, ter jim zapakirajmo ostanke testeninskih solat in peciva za domov. Ne gre le za varčnost, ampak za primeren odnos do babičinih piškotov in kuharske umetnosti domačih kuharic.
Njena.si
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Podaljšajmo trajnost sadju
Ljubitelji sladoleda si lahko iz prekuhanega sadja naredijo kar domač sadni sladoled.
Sadja pogosto kupimo več, kot ga pojemo. Če nam ostaja, ga lahko porabimo za izdelavo čežane, peko peciva, lahko ga skuhamo in porabimo kot sadni preliv čez puding ali palačinke. Ljubitelji sladoleda si lahko iz prekuhanega sadja naredijo kar domač sadni sladoled. Zavreto sadje zlijemo v ustrezne plastične modelčke, dodamo palčko in damo v zamrzovalnik. Še mesece pozneje se bomo razveselili stoodstotno sadnega sladoleda.
Ostanki kremastih živil
Veliko živil, ki jih kupujemo v embalaži, ne porabimo čisto do konca, saj nam ostajajo na dnu in stenah posode. To velja za kokosovo mleko, smetano, zeliščne namaze ... Preden embalažo vržemo med odpadke, jo oplaknimo in zadnje ostanke živila prilijmo ustreznim jedem, kanček pesta, jogurta ali smetane jim bo obogatil in izboljšal okus.
Kokosovo mleko oplaknimo v smuti, pesto in kari v pasti dodajmo sendviču, jogurt pa solati. Smetano, ki ji bo potekel rok trajanja, še preden bi jo lahko porabili, zamrznimo v modelu za ledene kocke, te kocke pa pozneje dodajajmo jedem: kipnikom, narastkom in mlečnim juham. Enako velja za mleko.
Uporabimo tudi neužitne dele
Za dober pire moramo krompir seveda olupiti, a krompirjeve lupine ne zavrzimo takoj: z njo lahko dobro počistimo in spoliramo kovinske površine – kuhinjsko korito, posodo. Tudi limonino lupino lahko, preden jo odvržemo, koristno porabimo: z njo temeljito očistimo leseno kuhinjsko desko, ki je zmeraj izpostavljena nevarnosti, da se v njej razvijejo klice.
Tudi trdovratno skorjo na roštilju lahko odpravimo z odpadnimi limoninimi lupinami: natremo in pustimo učinkovati od eno do dve uri. Ostanek pecilnega praška zmešajmo s toplo vodo, mešanico pa porabimo za čiščenje notranjosti termovke ali cvetličnih vaz (pustimo učinkovati 30 minut).
Dober načrt
Dobro sestavljen in načrtovan jedilnik je izvrstna podlaga za premišljene nakupe živil.
V ponedeljek testenine, v torek zelenjavna enolončnica, v sredo … Dobro sestavljen in načrtovan jedilnik je izvrstna podlaga za premišljene nakupe živil. S tem se zavarujemo pred odmetavanjem hrane. V jedilnik vključimo tudi en dan, ko bomo pojedli ostanke od prejšnjih kosil, kajti le redko pojemo vse, kar smo skuhali.
To je lahko tudi dan za spontan odhod na pico, suši ali v priljubljeno restavracijo. Najbolje, da si dan brez kuhe privoščimo na najbolj stresen dan v tednu. Že pri nakupovanju pa upoštevajmo ta dan kot dan, za katerega ne potrebujemo živil. Dan prej skuhajmo kaj trajnega, kar zlahka pogrejemo.
