Visoke grede so na poseben način sestavljeno življenjsko okolje za pridelovanje najljubših vrtnin, zelišč in seveda po želji tudi cvetlic ter celo sadnih grmičkov. Zakaj sem napisala "na poseben način"? Zato ker mnogi v okvirje, za katere žrtvujejo veliko denarja, potem samo nasujejo zemljo in pričakujejo, da bodo visoke grede funkcionirale kot v revijah, kjer res vidimo pridelke, ki so precej višji od tistih v vrtu. Visoka greda ni povečan lonec za rože. V njej res moramo narediti plasti tako, kot piše v številnih člankih in literaturi, ki jo lahko popolnoma brez težav najdete tudi v slovenščini.
Najprej izberemo mesto zanjo
Priprava grede ali gomila je lažja jeseni, saj se vse plasti čez zimo lepo sesedejo, spomladi dodamo samo potrebno rodovitno plast in lahko začnemo z delom zelo zgodaj. Seveda pa lahko gredo oblikujemo tudi spomladi. Večina vrtnin dobro uspeva samo na soncu. Zato naj bo prostor, kjer se bomo lotili dela, sončen. Če je mogoče, v smeri sever– jug, tako bosta obe strani enakomerno osvetljeni. Vedite namreč, da tudi vrtnine, ki jih sicer lahko pridelujete v senci, v senci veliko prej zbolijo (pepelasta plesen, pegavosti, bakterioze …) ali pa jih napadejo škodljivci (blitva in uši). Bolje je potem poleti solato ali cvetačo (ti dve vrtnini namreč pri temperaturah nad 25 ⁰C trpita) pridelovati v senci višjih rastlin ali pa ju zasenčiti. V bližini moramo imeti vodo, saj je potrebno pogostejše namakanje. Zaradi organskih materialov v gredi, mikroorganizmov, pa tudi dvignjene grede, ko je izhlapevanje možno tudi preko stranic, ne samo s površine, sta potreba po vodi in njena poraba namreč visoki. S tem seveda tudi vode rastlinam hitreje zmanjka. Plasti so narejene tako, da organska masa ves čas prepereva, ob tem pa se sprošča toplota. To je primerno za zgodnje spomladansko pridelovanje vrtnin, vendar sočasno pomeni tudi hitrejše osuševanje zemlje. Pridelovanja na visokih gredah in gomilah se torej ne lotimo, če nimamo možnosti namakanja.
Za gredo naredimo okvir
Ta naj bo tako visok, da bomo na gredi delali, ne da bi se sklanjali. Dobro pa je vedeti, da višja ko je greda, krajšo življenjsko dobo ima. Nekje okoli 60 cm visoka greda, ki je delno (20–30 cm) vkopana v tla, lahko ostane nespremenjena tudi deset let in več, visoka 120 cm pa le pet let. Dolžina grede je poljubna, širina pa mora zagotavljati, da z rokami brez težav sežemo do sredine grede. Ne sme biti širša od 1,2 m, če je postavljena ob hiši, pa samo polovico te širine.
Zdaj lahko poiščemo, zberemo, naberemo ustrezen material. Potrebujemo najprej drenažno plast: veje različnih debelin, smrečje, koruznico, trstiko, material, ki bo čim počasneje razpadal in zagotavljal drenažo ter preprečeval zastajanje vode v naslednjih plasteh, kjer bo intenzivno potekalo razpadanje organske mase. Namesto tega naravnega materiala lahko uporabimo grob pesek, spran rečni prod ali manjše kamenje. A je ta material problematičen, saj je pozimi premrzel in poleti pretopel. Naslednja plast je običajno travna ruša, ki jo obrnemo s koreninami navzgor. Potrebujemo tudi plast suhega listja, sena ali slame. Namen te plasti je, da potem kompostni materiali ne uhajajo skozi drenažo. Prav tako je dodatna izolacija med hladnejšimi tlemi in toplejšim nadzemnim delom, kompostom. Uporabimo lahko tudi ovčjo volno ali filc.
Za grobo rodovitno plast je potreben najprej tudi nerazpadel kompost. Tega pa, upam, imate doma. Hlevski gnoj uporabite po želji. Ta plast je srce visoke grede, brez nje gre samo za navaden lonec z vrtninami. Za vrhnjo plat vzamemo dobro vrtno zemljo, nadomesti jo lahko kupljen substrat ali povsem dozorel, preperel kompost.
Gremo še enkrat lepo po vrsti
Najprej poglejmo drenažni material. Višina te plasti je seveda odvisna od višine grede, a naj bo vsaj 30 cm, največ do pol metra. Če ste se odločili za veje (najboljša izbira), potrebujete najprej debele veje, za izpolnitev praznega prostora med njimi pa še veliko drobnejših vej, smrečja, koruznice … Bolje boste naredili to drenažno plast, daljša bo življenjska doba grede. Ko propade, je namreč nujno gredo ponovno sestaviti.
Naslednja plast je narobe obrnjena travna ruša, korenine naj gledajo v nebo. Danes lahko travno rušo celo kupimo, zato jo toplo priporočam. Namesto ruše lahko uporabite tudi listje, slamo … Bistven pa je še ne povsem razpadel kompost, lahko tudi tanjša plast (10–15 cm) gnoja. Zelo zaželeno je, da je tukaj čim več deževnikov.
Za konec potrebujemo še setveno plast zemlje. Ta je debela največ 20 cm. To je lahko navadna vrtna zemlja, če pa veste, da se ta zelo zbija, dodajte povsem zrel kompost, kupljeno zemljo, šoto, zeolit, biooglje … Na vrhu pred setvijo nasujemo še humozno, vrhnjo plast, v katero bomo sejali vrtnine, zelišča in cvetlice. Za to plast res priporočam kar kupljen substrat. Pred zimo boste neposajene ali posajene dele grede pokrili s smrečjem, koruznico, slamo ali v najslabšem primeru v več plasti zloženo agrokopreno. Tako bo ostala greda pokrita do pomladi. Jeseni pa lahko posejete seveda motovilec, špinačo, zimski tolščak, a preostali del naj bo pozimi pokrit. Tako se bodo začeli procesi v kompostu in celotno gredo spomladi ogreli. Zato je nujno potrebna plast grobega, nepreperelega kompostnega materiala in hlevskega gnoja.
Upoštevajte še nekaj dejstev
V visoke grede se radi naselijo voluharji, zato je tam, kjer vam že povzročajo težave, nujno, da na dno grede najprej namestite ustrezno mrežo. Voluharje odganjamo z rastlinami, ki dišijo po limoni: melisa, limonska trava, limonski ožep ... Za drenažni material lahko uporabimo tudi veje, a vse to ne pomeni gotovosti, da voluharja ne bo. Nujno pa dobro načrtujte namakanje. Brez njega je delo na visoki gredi oteženo. Na sliki lahko vidite krasno postavljene in urejene grede brez namakanja. A ni škoda dela? Visoke grede so dobra odločitev za vse, ki želite pridelovati zelenjavo, nimate pa časa, dovolj zdravja ali prostora. Vendar naj bodo narejene pravilno.
POUDAREK: Višja ko je greda, krajšo življenjsko dobo ima. Nekje okoli 60 cm visoka greda, ki je delno (20–30 cm) vkopana v tla, lahko ostane nespremenjena tudi deset let in več, visoka 120 cm pa le pet let.
Več podobnih zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Jana
