Potrebujete rezervno baterijo?

Prijateljice začimbe. Kako delujejo, v čem je skrivnost?

Sanja Lončar
22. 9. 2024, 20.15
Deli članek:

Poznate klasično težavo: preveč načrtov v glavi in premalo moči v mišicah? Bi vam prišlo prav nekaj dodatne pomoči?

Revija Jana
Za vsako začimbo obstaja popoln čas v dnevu.

Na žalost vnema v glavi pogosto ni v soglasju z močjo naših mišic. Zato se kar hitro lahko zgodi, da nas ustavi teža v telesu, utrujenost, bolečine v križu. Je to res EMŠO, s katerim se moramo sprijazniti? Ali vendarle obstaja kakšna rešitev, ki bi nam vlila več energije in izboljšala zmogljivost telesa?

Kdor me pozna, ve, da nisem prav športni tip. Ne vem, ali bi zmogla narediti dve skleci. Že od zgodnjega otroštva imam občutljive sklepe, spondilozo in še marsikaj bi lahko naštela. Imam pa skrivni vir energije, ki ga z veseljem razkrijem vsakomur, ki me o njem povpraša. To so moje prijateljice začimbe.

Da so začimbe zelo dobri viri energije, je znano že tisočletja. Uporabljali so jih pri vseh oblikah izčrpanosti in opešanosti, v večjem delu sveta to počnejo še danes. Med najučinkovitejše uvrščamo lovor, galgant, koper, cimet, črno kumino, koriander, kumino, majaron, muškatni orešček, rožmarin in žafran. Preden se boste namenili vse to zaužiti, poglejmo, kako delujejo.

V čem je skrivnost?

Danes se vse več znanstvenikov ukvarja z iskanjem in razlaganjem mehanizmov delovanja začimb. Zagotovo je eden izmed razlogov, zakaj po uživanju nekaterih res začutimo val nove energije, tudi ta, da so začimbe najmočnejši antioksidanti na planetu. Ko z njihovo pomočjo zajezimo napade prostih radikalov, je logično, da telesu ostane več energije za druga opravila. Pa vendar to ne pojasni vsega. Vsaka začimba ima svojo posebno moč, zato je dobro vedeti, katero poklicati na pomoč.

Revija Jana
/

Ingver

Že Hildegarda je zapisala, da ingver (Zingiber officinale) lahko obudi človeka od mrtvih. Če čutite premalo življenja, bo ingver za vas dobra rešitev. Še posebno če upoštevamo njegov preverjeno blagodejni vpliv na sklepe. Ingver namreč izrazito preprečuje tvorbo vnetnih snovi v telesu, zato ga v mnogih državah uporabljajo kot zdravilo pri revmatoidnem artritisu in podobnih težavah. Uživate ga lahko kot začimbo v jedeh, kot čaj, naribanega na solati (npr. rdeča pesa in korenček ga imata rada) ali zmešanega z medom.

Lovor

Ob tem, kar o lovorju verjetno veste – da preprečuje napenjanje in razvoj patogenih bakterij, zavira dvig sladkorja ter olajša prebavo beljakovin – ima lovor (Laurus nobilis) še nekatere zelo zanimive lastnosti. Že samo vdihovanje njegovih hlapov spodbudi energijo in predrami telo. Pomaga tudi pri kronični utrujenosti. Če pa ste z aktivnostmi pretiravali in zato čutite bolečine v sklepih, križu ali mišicah, vas lahko reši masaža z oljem, ki ste mu dodali nekaj kapljic eteričnega olja lovorja. Da to ni le blažev žegen, potrjujejo tudi resne znanstvene raziskave, s katerimi so dokazali, da takšno olje blaži bolečine in preprečuje vnetja enako učinkovito, kot če bi zaužili protibolečinsko tableto iz skupine nesteroidnih sintetičnih zdravil. Ker je eterično olje lovorja zelo močno, takšen pripravek naredimo tako, da na 1 dl osnovnega olja (npr. olivno, mandljevo, hladno stisnjeno sončnično) dodamo 10 kapljic eteričnega olja lovorja.

Eliksirji mladosti

Če ste zelo izčrpani in vam že hoja po stopnicah skrajša sapo, bo treba poseči po še močnejših pripravkih. Paracelsus je že pred 500 leti pisal o čudežnih rastlinah, ki pomlajujejo naše telo. Danes to plastični kirurgi obvladajo zelo lepo, a delujejo na zunanjosti. Sredi 16. stoletja pa so se pomlajevanja lotevali bolj modro in poceni – od znotraj. Med rastlinami, ki jih je Paracelsus imenoval eliksirji mladosti, najdemo meliso, črno kumino, galgant, kumino in žafran.

Pravijo, da je bila tudi Hildegarda drobcena in zelo občutljivega zdravja, pa je to ni oviralo, da ne bi ustanovila dveh samostanov, napisala kopice knjig in pri osemdesetih prepotovala tedanjega germanskega cesarstva, ki je bilo veliko kot pol današnje Evrope. Od kod je črpala takšno moč?

O melisi

(Melissa officinalis) je Hildegarda zapisala, da v sebi nosi moč 15 drugih zelišč. Nad njenim učinkovanjem pa so danes presenečeni celo znanstveniki, saj ugotavljajo, da res pomaga pri demenci, herpesu, nespečnosti, prebavi ... Osebno je Hildegarda najbolj stavila na galgant, ki je bil v njenem času zelo razširjena začimbnica, danes pa smo nanj skoraj pozabili.

Galgant

(Alpinia galanga oz. Alpinia officinarum) je sorodnik ingverja. Tudi po videzu mu je podoben, le da so njegovi rizomi bolj rožnate  barve. Okus pa je manj pekoč in rahlo spominja na gorčico. Pri nas se dobi le v suhi in zmleti obliki. Galgant zelo pomaga vsem, ki imajo težave z upočasnjeno presnovo, nizkim tlakom, slabim delovanjem žolčnika in srca. Tako kot pri ingverju je potrjeno tudi njegovo protibolečinsko in protivnetno učinkovanje na sklepe. Mogoče so zato vzhodnjaki toliko gibčnejši od nas? Na Tajskem in v drugih državah Daljnega vzhoda ga uživajo skoraj v vsaki jedi.

Zaradi njegove sposobnosti, da okrepi srce in celo prepreči njegov zastoj, so ga zdravniki, ki proučujejo Hildegardine recepte, imenovali »naravni nitroglicerin«. Zadošča, da ga damo pod jezik, in bo pomagal pri sproščanju in normaliziranju dela srčne mišice. Manj medicinsko usmerjeni pa ga primerjajo z energijskimi pijačami, ker pravijo, da pomaga ohranjati budnost, kar pride zelo prav tudi na dolgih poteh. Zato si za daljšo vožnjo, kadar vem, da bom za volanom pozno v noč, pripravim čaj ali piškote, začinjene z galgantom.

Kot vidite, rezervne baterije obstajajo, le poiskati bo treba pravo.

Kako naredimo galgantov čaj?

Eno žličko posušene začimbe prelijemo z 0,7 do 1 litrom prevrele vode in pustimo stati od 10 do 15 minut. Precedimo in pijemo kot osvežilni napitek. Ker je okus razmeroma blag, lahko kombiniramo z drugimi začimbami, ki delujejo podobno (galgant se lepo ujame z ingverjem, s semeni koromača ali z limonsko travo).

Olje kopra proti krčem v mišicah!

Gladiatorji so vedeli, da zaradi krča v mišicah lahko izgubijo življenje, zato so si telo pred boji natirali z maceratom kopra (Anethum graveolens). Naredimo ga tako, da sveže listke, cvetove ali strta semena kopra (v vseh delih so zelo podobne sestavine, le koncentracija se razlikuje) namočimo v olju in pustimo stati na toplem, vendar senčnem mestu. Če smo uporabili listke, moramo macerat nadzirati in ga po nekaj dneh precediti ter dodati nove liste. Če smo uporabili semena, ki vsebujejo manj vlage, je manj možnosti, da bi se olje pokvarilo. Ko začutimo, da se je olje navzelo arome, ga precedimo in shranimo na hladnem. 

Če to zveni preveč zapleteno, potem za enak namen uporabimo zgoraj opisano masažno olje z lovorjem, ker tudi lovor dokazano učinkuje proti krčem.

Več zanimivih vsebin preberite v novi izdaji revije Jana.