Robert Balen

Tak zakon bi Slovenija potrebovala že prej, je na dogodku Inštituta za ekonomsko demokracijo v Ljubljani dejal premier Robert Golob. Po njegovem mnenju bi med drugim pomagal zmanjšati škodljive posledice, ki so jih podjetja utrpela med globalno finančno krizo pred dobrim desetletjem. Prepričan je, da bo zakon "preživel vse vlade" in obstal kot eden od temeljev zdravega slovenskega gospodarstva. "In prav zdravo gospodarstvo je tisto, kar bo delalo to državo še naprej uspešno," je poudaril. Zdaj bo po njegovih besedah bistveno o prednostih zakona prepričati čim več podjetij in zaposlenih ter tudi širšo javnost. "Verjamem, da bodo nekatera podjetja hitro zgrabila to shemo in postala zgled tudi ostalim."

Treba pokazati, da zakon deluje

Minister za delo Luka Mesec je izrazil zadovoljstvo, da zakon podpirajo "vse družbene strani". Kot cilj je izpostavil zagotovitev tako trdne in široke podpore, kot jo tovrsten zakon uživa v ZDA. Javnosti bo zato po njegovih besedah treba pokazati, da je to dober sistem, ki daje rezultate, ne pa nekaj abstraktnega. Želi si, da bi tudi sicer storili več za spodbujanje kulture sodelovanja, ki da jo je doslej preveč nadomeščala kultura tekmovanja.

Ne izključujejo ustavne presoje

Sodni svet razburjen zaradi »sodniškega trojčka«

Zgled Danske

Če bo Slovenija predlagani zakon dokončno potrdila, bo postala četrta država na svetu, ki je tak model delavskega solastništva zakonsko spodbudila, je poudaril direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo Tej Gonza. "Veseli me, da je ideja zrasla v resen politični model, ki ga spremlja ves svet," je dejal.

Predlog zakona po njegovih besedah namreč že pred sprejetjem vpliva tudi na nekatere druge države. Po njem so se pri pripravi svojega zgledovali med drugim na Danskem. "Tak zakon je pomemben prav zdaj, saj se bo v naslednjih desetih letih po pričakovanjih iz lastništva umaknilo 40 odstotkov lastnikov podjetij v Sloveniji. Zakon jim bo omogočil obstoj podjetja tudi po umiku iz lastništva," je dodal.

Pridobivanje in upravljanje lastniških deležev zaposlenih

Predlog zakona prinaša sistem lastništva zaposlenih prek namenske družbe - zadruge, ki ga marsikje na Zahodu, med drugim v ZDA in Veliki Britaniji, že poznajo. Zadruga bo lahko glede na predlog vzpostavljena, če bo za to tako lastnik matične družbe kot tudi dovolj zaposlenih - pogoj bo vključitev 75 odstotkov zaposlenih.

Njena edina funkcija bosta pridobivanje in upravljanje lastniških deležev zaposlenih. Ti bodo kupnino lastniku odplačevali postopno. Individualnih deležev ne bodo mogli prosto prodajati na trgu, premoženje pa jim bo lahko izplačano šele ob prekinitvi delovnega razmerja ali ob upokojitvi. Bodo pa udeleženi pri upravljanju podjetja in upravičeni do dividend.

Kot poudarjajo na vladi, imajo zaposleni z deležem lastništva v podjetju glede na mednarodne izkušnje višje plače, stabilnejša delovna mesta, več prihrankov in več premoženja. Podjetja si na drugi strani s tem zagotovijo večjo produktivnost, zaposleni so namreč bolj motivirani, talente pa je lažje obdržati.