Popolnoma vsi sanjamo

Najpogosteje se sanje vrtijo okoli denarja ali letenja

A.Z.
17. 9. 2024, 21.30
Deli članek:

Človeška psiha in podzavest sta vsaj tako globoki in neraziskani kot oceani. Pogosto sicer sanjam pripisujemo pregloboke pomene, a tako povsem »nedolžne« tudi niso. V povprečju menda Slovenci največ sanjamo o denarju, zelo radi pa tudi letimo.

Profimedia
Sanje nam nekaj povedo, a tega ne razumemo najbolje. Padanje je simbol izgube nadzora.

Kaj sploh so sanje? Po osnovni definiciji so to miselne, čustvene, pa tudi senzorne izkušnje, ki se dogajajo med spanjem. »To pomeni, da so sanje naše misli, čustva in občutki, ki se dogajajo, medtem ko spimo. Najpogosteje doživljamo v sanjah vidne podobe, lahko pa vključujejo tudi vseh pet čutov,« pravi doc. dr. Vita Štukovnik, specialistka klinične psihologije. Kot pravi, je ena izmed pomembnejših funkcij sanj naš spomin. Strokovnjaki namreč domnevajo, da se med sanjanjem nekateri spomini oziroma izkušnje, ki jih doživimo čez dan, zapisujejo v trajno obliko. To še posebej velja za izkušnje oziroma doživetja, ki so čustveno obarvana.

Obstajajo univerzalne sanje

Praviloma velja, da so sanje naša zelo individualna izkušnja, vsak sanja nekaj svojega, a vseeno lahko v grobem ločujemo cele skupine sanj, ljudje imamo namreč tudi neke vrste splošne sanjske vsebine. »Sanje o padanju, letenju ali biti zasledovan se pojavljajo pri ljudeh različnih kultur in okolij, kar nakazuje, da so morda povezane z osnovnimi psihološkimi ali biološkimi procesi. Ena teorija je, da te sanje izvirajo iz evolucijskih mehanizmov, ki so pomagali našim prednikom preživeti. Sanje o padanju bi denimo lahko predstavljale naraven odziv na nevarnost, ki jo čutimo v okolju, in tako služile kot opozorilo ali priprava na nevarnosti,« pravi Vita Štukovnik.

Sanje so sporočila, le beremo jih težko

Toda ali znamo sanje tudi brati, se lahko iz njih kaj naučimo, potegnemo kakšen nauk ali se celo pripravimo na prihodnost? Po Freudu sanje predstavljajo kraljevo pot do našega nezavednega. »Nezavedno se nam prek metafor v zavest prenašajo sporočila, pri tem pa gre za nam tuj jezik,« pove mag. Eva Sever, certificirana psihoanalitična psihoterapevtka.

Pravih podatkov, koliko Slovenci sanjajo v primerjavi z drugimi narodi, ni veliko. Vendar pa, tako pravi Eva Sever, lahko rečemo, da Slovenci sanjajo podobno kot ljudje drugod po svetu, saj sanjanje ni odvisno od narodnosti, temveč od človeške narave in delovanja možganov. Nekatere izmed najpogostejših sanj, ki jih verjetno sanjajo tudi Slovenci, vključujejo padanje, ki predstavljajo simbol občutka izgube nadzora ali strahu pred neuspehom, preganjanje (to je občutek stresa, tesnobe ali izogibanja težkim situacijam), goloto, ki simbolizira strah, da bi drugi videli naše pomanjkljivosti. Pogosto sanjamo tudi o zamujanju, mnogi sanjajo tudi o izpadanje zob, ki je simbol strahu pred izgubo, staranjem ali zaskrbljenostjo glede videza.

Sanje o šoli in izpitih pa nakazujejo na pritisk v življenju, bodisi na delovnem mestu ali v osebnih odnosih.

Slovenci imamo nekaj značilnosti

»Če želimo sanjanje prenesti na Jungovo teorijo kolektivnega nezavednega, se osredotočimo na teorijo arhetipov. Arhetipi so sicer univerzalni, a njihovo izražanje v sanjah lahko odraža specifične družbene in kulturne izkušnje posameznih narodov,« pravi Eva Sever, pri Slovencih bi tako lahko definirali še nekaj arhetipov: strah pred neuspehom ali pritiskom, naravne danosti (gore, gozdovi, reke, morje in druge naravne lepote), ki odražajo narodovo povezavo z naravo in željo po miru ali povezavi z okoljem.

Najpogosteje sanjamo v tako imenovani fazi spanja REM (fazi spanja s hitrim premikanjem oči), zunaj te faze pa spimo precej bolj globoko in takrat je telo bolj osredotočeno na fizično obnovo.

Hitro nam uidejo iz spomina

»Praviloma vsi ljudje sanjamo. Večino odraslih ljudi sanja približno dve uri vsako noč. Otroci pa sanjajo še več kot odrasli. Še posebej zelo majhni otroci in dojenčki sanjajo zelo veliko. Novorojenčki preživijo kar polovico celotnega spanja v fazi REM, pri odraslih pa je to le 20 do 25 odstotkov,« pravi Vita Štukovnik. Na sanje pa običajno hitro pozabimo. »V povprečju na sanje pozabimo že po 1o minutah po prebujanju, takrat nam iz spomina uide kar 90 odstotkov sanj. Ženske se večkrat spomnijo sanj. Če pa imamo na primer zelo čustvene sanje, se jih bomo bolj verjetno spomnili.«

Zato imamo velikokrat občutek, da nismo nič sanjali, a to le zato, ker se sanj ne spomnimo. Kot pravi Eva Sever, obstajajo redke okoliščine, v katerih pa morda res ne sanjamo. Do tega lahko pride, če v spanju nismo bili dovolj v omenjeni fazi REM, ko je spanec moten zaradi stresa, ko smo globoko utrujeni ali ko uporabljamo nekaterih zdravila.

Google pravi, da se pri nas vse vrti okoli denarja

Čeprav z znanstvenega vidika vsebine sanj danes še ne znamo razložiti, je zanimiva tudi primerjava sanja po različnih državah, ki so jo opravili na portalu mornings.co.uk, podatke pa so črpali glede na iskalna gesla v Googlu. Po teh podatkih ljudje največkrat sanjamo o kačah, saj so bile te na prvem mestu v 52 od 147 analiziranih državah, na drugem mestu je bilo izpadanje zob, ki je najpogostejši pojem v 17 državah, tretje mesto pa si delita poroka in nosečnost, o katerih najpogosteje sanjajo v 12 državah. Slovenci po tej raziskavi najpogosteje sanjamo o denarju, v Avstriji največkrat sanjajo o kačah, Madžari in Čehi o mrtvih, Italijani pa o nosečnosti.